V New Yorku se je začel sodni postopek proti nekdanjemu venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru, ki so ga ameriške sile zajele v nedeljski vojaški operaciji. Madura so prepeljali v zvezni priporni center MDC Brooklyn, kjer so v preteklosti bivali številni visoki profili, vključno z nekdanjim honduraškim predsednikom Juanom Orlandom Hernándezom. Pred sodiščem na Manhattnu so se zbrali številni venezuelski izseljenci, ki so proslavljali padec režima. Zvezno tožilstvo Madura bremeni narko-terorizma, zarote, trgovine z mamili in pranja denarja, kar odraža dolgoletne obtožbe o njegovi povezanosti s kriminalnimi mrežami. Ameriški predsednik Donald Trump je ob dogodkih v Venezueli nakazal možnost razširitve vojaških operacij v regiji, pri čemer je izpostavil Kolumbijo in Mehiko kot državi, kjer bi Združene države Amerike lahko posredovale zaradi problematike trgovine z mamili. Trump je kolumbijsko vodstvo označil za nesposobno in poudaril, da so razmere v Mehiki prav tako kritične. Medtem ko ameriški mediji poročajo o previdnem optimizmu glede stabilizacije regije, geopolitična negotovost povzroča nihanja na finančnih trgih, vključno z rastjo vrednosti bitcoina. Operacija zajetja Madura predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj ZDA za odstranitev njegove administracije, ki so jo označevali za nelegitimno.

Venezuela je po nenadnem zajetju in odstavitvi dolgoletnega predsednika Nicolása Madura, ki je državi vladal zadnjih dvanajst let, stopila v obdobje izrazite politične negotovosti. Ulice glavnega mesta Caracas in drugih večjih mest so po poročilih s terena nenavadno mirne, saj se prebivalstvo sooča z mešanico pričakovanja in strahu pred morebitnim nasiljem ali novimi političnimi pretresi. Država se nahaja na prelomnici, medtem ko se opozicijske sile in preostale državne institucije skušajo dogovoriti o prihodnji ureditvi. Prebivalci Venezuele, ki so leta trpeli zaradi gospodarske krize in politične represije, zdaj pozorno spremljajo dogajanje v upanju na stabilizacijo razmer. Kljub padcu Madurovega režima ostaja odprtih mnogo vprašanj glede delovanja vojske in policije ter hitrosti prehoda v demokratične procese. Trenutni mir na ulicah je po ocenah analitikov krhek, saj država prehaja v povsem novo in nepredvidljivo ero, kjer bo ključno vprašanje legitimnosti novih oblasti.

Izraelske oborožene sile so v torek izvedle tri nove vdore na območje južne sirske province Kunejtra, kar predstavlja novo kršitev suverenosti te arabske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije SANA je izraelska enota, sestavljena iz treh vojaških vozil, prodrla v vasi Barika in Kudna prek vstopne točke pri mestu Bir Adžam. Gre za stopnjevanje vojaških dejavnosti na jugozahodu Sirije, kjer Izrael pogosto izvaja operacije zaradi prisotnosti proiranskih milic. Operacija je bila osredotočena na podeželsko območje Kunejtre, ki leži v neposredni bližini strateško pomembne Golanske planote. Izraelska vojska se s temi dejanji odziva na domnevne grožnje iz južne Sirije, medtem ko sirske oblasti takšne premike označujejo za agresijo in neposredno kršitev mednarodnega prava. Incident se dogaja v času zaostrenih regionalnih razmer, ko Izrael vzporedno izvaja operacije na več frontah v svoji soseščini.

Demokrati in republikanci v ameriškem senatu so napovedali skupno pobudo za omejitev pooblastil predsednika Donalda Trumpa glede nadaljnjih vojaških posegov v Venezueli. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je potrdil, da bodo o dvostranski resoluciji o vojnih pooblastilih glasovali že v prihodnjem tednu. Ukrep je neposreden odziv na nedavno operacijo za spremembo režima v tej južnoameriški državi, ki je sprožila globoke razkole tudi znotraj republikanske stranke. Številni konservativni zakonodajalci namreč opozarjajo, da je Trump s tem dejanjem prekršil svoje predvolilne obljube o izogibanju tujim vojaškim posredovanjem in t. i. 'gradnji narodov' v tujini. Kljub notranjim trenjem najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo na presenetljivo visoko stopnjo soglasja med volivci obeh političnih polov glede določenih vidikov operacije. Medtem ko se del republikancev sprašuje o skladnosti vojaške intervencije s politiko 'Amerika prva', se v kongresu krepi prepričanje, da mora zakonodajna veja oblasti prevzeti večji nadzor nad zunanjo politiko in preprečiti nenadzorovano stopnjevanje konfliktov. Razprava o Venezueli tako postaja ključno vprašanje ameriške zunanje politike, ki bi lahko dolgoročno spremenilo razmerje moči med Belo hišo in Kapitolom pri odločanju o vojni in miru.

Število smrtnih žrtev sobotne vojaške operacije Združenih držav Amerike v Venezueli se je po poročanju časnika New York Times povzpelo na 80. Visoki venezuelski uradnik je navedel, da so med žrtvami tako civilisti kot pripadniki varnostnih sil, število mrtvih pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Do napada je prišlo v soboto zgodaj zjutraj, ko so glavno mesto Caracas stresle močne eksplozije. Razmere v državi so izjemno nestabilne, saj je država po aretaciji Nicolása Madura, ki so ga prepeljali v New York, razdeljena med dve oblasti. Delcy Rodríguez je s podporo vojske prevzela položaj začasne predsednice. Na zaostritev razmer v Latinski Ameriki se je odzvala Severna Koreja, ki je pod nadzorom voditelja Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersonično tehnologijo. Rakete so zadele cilje v morju, oddaljene približno 1000 kilometrov vzhodno od korejskega polotoka. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrske odvrnitve zaradi trenutne geopolitične krize. Analitiki ocenjujejo, da so raketni preizkusi neposreden odgovor na ameriško posredovanje v Venezueli, s čimer želi Severna Koreja poudariti svojo sposobnost napada, ki ga ameriško-južnokorejski obrambni sistemi težko prestrežejo.

Venezuelski parlament se je sestal na prvem zasedanju novega petletnega mandata, ki ga zaznamujejo dramatične politične spremembe po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Potem ko so ameriške sile ujele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, je položaj začasne predsednice države uradno prevzela njegova dosedanja namestnica Delcy Rodriguez. Nova voditeljica je prisegla v času, ko državo pretresajo posledice zračnih napadov, ki so povzročili precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih v prestolnici in drugih delih države. Razmere na terenu ostajajo napete, saj prebivalci v zmedi poskušajo sanirati opustošenje po ameriškem napadu. Novinarska poročila s kraja dogodkov potrjujejo obsežno uničenje infrastrukture, medtem ko se nova oblast pod vodstvom Rodriguezove trudi vzpostaviti nadzor nad državnimi institucijami. Mednarodna skupnost pozorno spremlja prenos oblasti, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih sporov med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevali vse do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madurovega režima.

Iran so zajeli obsežni protivladni protesti, ki so po mnenju opazovalcev najhujši v zadnjih letih. Nemiri so izbruhnili zaradi hiperinflacije in dolgotrajne gospodarske krize, ki sta jo povzročila mednarodna izolacija in sankcije. Po navedbah ameriških medijev, vključno s časnikom New York Times, so iranske oblasti zaradi stopnjevanja nemirov prešle v t. i. način preživetja in izvajajo nujne krizne sestanke, saj se bojijo za obstanek režima. Protesti so se hitro razširili v več mest, kjer naj bi prišlo tudi do usodnih spopadov z varnostnimi silami. Sočasno z nemiri v Iranu so Združene države Amerike izvedle odmevno vojaško operacijo v Venezueli, kjer so zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v ZDA na podlagi obtožb o trgovini z drogami. Ta akcija je sprožila ugibanja o morebitnem podobnem vojaškem posegu v Iranu, k čemur pozivajo nekateri krogi v Washingtonu. Nenavadno povečana prisotnost ameriških vojaških transportnih letal C-17 v Združenem kraljestvu in nad Atlantikom dodatno krepi sume o morebitni pripravi na nove operacije. Nekdanji vodja agencije CIA Mike Pompeo je ob tem namignil na vpletenost izraelskih obveščevalcev v iranske nemire, kar dodatno zaostruje že tako napete razmere na Bližnjem vzhodu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku, potem ko so ga ameriške specialne sile v dramatični vojaški operaciji v Caracasu zajele in prepeljale v Združene države Amerike. Maduro se je skupaj s soprogo Cilio Flores izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Med kratkim zaslišanjem je Maduro poudaril, da se smatra za »vojnega ujetnika« in vztrajal, da je še vedno zakoniti predsednik Venezuele, njegovi odvetniki pa so podvomili v zakonitost njegovega zajetja in poudarili vprašanje suverene imunitete. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump sprva izjavil, da bodo ZDA začasno »vodile« Venezuelo, je državni sekretar Marco Rubio te navedbe skušal omiliti s pojasnilom, da Washington ne načrtuje dolgotrajne okupacije ali vzpostavljanja nove države. V Venezueli je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki uživa podporo venezuelske vojske in vrhovnega sodišča. Rodríguezova je ameriško operacijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava, hkrati pa izrazila pripravljenost na dialog z Washingtonom za zagotovitev stabilnosti. Dogajanje je sprožilo val protestov po vsem svetu in v več ameriških mestih, kjer so demonstranti obsodili enostransko vojaško posredovanje. Države, kot so Kitajska, Iran, Rusija in več latinskoameriških držav, so ameriško dejanje označile za ugrabitev in nevarno kršitev suverenosti, ki ogroža mednarodni red in varnost. V New Yorku so se pred sodiščem zbrale nasprotujoče si skupine protestnikov, med katerimi so nekateri proslavljali Madurov padec, drugi pa zahtevali njegovo takojšnjo izpustitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti teheranskemu režimu in opozoril, da bodo Združene države Amerike silovito udarile po Iranu, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z ubijanjem protestnikov. Protivladni nemiri, ki so se začeli konec decembra zaradi visokih cen in gospodarskih težav, so se razširili v številna iranska mesta, pri čemer je po uradnih podatkih življenje izgubilo že najmanj 15 ljudi. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene na posredovanje in da pozorno spremljajo dogajanje, medtem ko je State Department izdal neposredno opozorilo Iranu glede uporabe nasilja. Napetosti so se dodatno zaostrile po poročilih, da naj bi vrhovni voditelj Ali Hamenej že pripravljal načrt za morebiten beg v Moskvo, če bi režim izgubil nadzor nad državo. Ameriški jastrebarski politiki, vključno s senatorjem Lindseyjem Grahamom, so ob tem namignili, da bi Iran po nedavnih dogodkih v Venezueli lahko postal naslednja tarča ameriškega posredovanja za spremembo režima. Indija je zaradi tveganj že izdala opozorilo svojim državljanom, naj se izogibajo potovanjem v to regijo.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so pod vodstvom administracije Donalda Trumpa izvedle presenetljivo vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala vdor v državo in zajetje predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge Cilie Flores. Operacija, ki jo kritiki označujejo za nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava, je povzročila smrt najmanj 87 ljudi. Trumpova administracija dejanje opravičuje z obtožbami o vpletenosti Madura v mednarodno trgovino z mamili, medtem ko je predsednik Trump napovedal začasni prevzem nadzora nad državo z namenom izkoriščanja venezuelskih naftnih virov. Znotraj ZDA so se na dogajanje ostro odzvali napredni demokrati in številne nevladne organizacije, ki zahtevajo takojšen umik sil na podlagi zakona o vojnih pooblastilih iz leta 1973, saj se Bela hiša o vojaškem posredovanju ni posvetovala s kongresom. Nasprotniki invazije opozarjajo na nevarnost vzpostavitve kolonialnega režima in dolgotrajnega konflikta v regiji. Hkrati so se po svetu in na spletu sprožile obsežne kampanje in protesti proti ameriškemu imperializmu, ki jih po nekaterih poročilih koordinirajo levo usmerjena omrežja s finančnimi povezavami v tujini.

Iran so v zadnjih petdesetih letih pretresli številni valovi protestov in stavk, ki so jih sprožile politične, gospodarske in socialne stiske prebivalstva. Od islamske revolucije leta 1979 do danes so se Iranci iz vseh družbenih slojev redno upirali trenutnim razmeram. V zadnjem obdobju so se nemiri v Teheranu in drugih mestih ponovno razplamteli, predvsem zaradi hitrega gospodarskega propada in vse večjega nezadovoljstva z omejevanjem državljanskih svoboščin. Zgodovina protestov kaže na globoko zakoreninjeno tradicijo državljanskega upora, ki vključuje tako študente kot delavce v naftni industriji. Ti nemiri niso omejeni le na prestolnico, temveč so se v preteklem tednu razširili po celotni državi. Glavni dejavniki, ki poganjajo trenutne demonstracije, so visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih dobrin in sistemska korupcija, kar stopnjuje pritisk na vladajoči režim v Teheranu.

Iranske oblasti so v ponedeljek uradno napovedale, da ne bodo kazale nobene prizanesljivosti do udeleževcev nemirov, ki so se razširili po celotni državi. Vodja iranskega pravosodja je poudaril, da bodo organi pregona strogo ukrepali proti vsem, ki jih označujejo za 'izgrednike', čeprav je hkrati dodal, da javnost ohranja pravico do mirnih demonstracij. Ta izjava prihaja v času, ko se protesti v Iranu stopnjujejo in zajemajo vedno večji del države. Napetosti so sprožile tudi odzive v mednarodni skupnosti, zlasti s strani Združenih držav Amerike, ki so izdale opozorila glede ravnanja iranskih oblasti s protestniki. Kljub trditvam o dovoljenih mirnih zborovanjih so dejanja na terenu in retorika pravosodnega vrha jasen signal, da bo država uporabila vsa razpoložljiva zakonska sredstva za zatrtje dejavnosti, ki po njihovem mnenju ogrožajo javni red in mir. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protesti vztrajajo kljub grožnjam s kazenskim pregonom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek, 5. januarja 2026, pojavila pred zveznim sodnikom na Manhattnu v New Yorku. Maduro, ki so ga ameriške posebne enote aretirale med operacijo v Caracasu, je obtožen narko-terorizma in nezakonitega uvoza kokaina v Združene države Amerike. Med prvim zaslišanjem je Maduro odločno zavrnil vse očitke in se izrekel za nedolžnega, hkrati pa je izpodbijal legitimnost samega postopka. Sodišču je dejal, da se počuti kot »ugrabljeni predsednik«, s čimer je podvomil v pravno podlago ameriškega pregona zoper tujo državno glavo. Postopek poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, saj so obtoženca iz pripora v Brooklynu na sodišče prepeljali v spremstvu močno oboroženih varnostnih sil. Njegova obramba, ki jo vodi znani odvetnik, se osredotoča na vprašanje mednarodnega prava in zakonitosti ameriške vojaške operacije na venezuelskem ozemlju. Tožilstvo vztraja pri obtožbah, da je Maduro vodil kartel, ki je tesno sodeloval s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri tihotapljenju drog. Primer velja za enega najbolj odmevnih procesov v zgodovini ameriškega pravosodja, saj neposredno vpliva na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so identificirale še zadnjih 16 smrtnih žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo izbruhnil v baru Le Constellation v gorskem letovišču Crans-Montana. Skupno število smrtnih žrtev znaša 40, pri čemer so preiskovalci poudarili pretresljivo dejstvo, da je bila več kot polovica umrlih mlajša od 18 let. Med najmlajšimi žrtvami sta bili dekleti, stari zgolj 14 in 15 let. Identifikacija je bila zaradi hudih opeklin izjemno zahtevna in je terjala uporabo DNK-analiz. Poleg smrtnih žrtev je policija v kantonu Valais uradno identificirala tudi vseh 116 poškodovanih oseb. Med njimi je največ državljanov Švice, Italije in Francije, na seznamu pa so tudi državljani Srbije ter Bosne in Hercegovine. Več kot dve tretjini poškodovanih ostajata na zdravljenju v bolnišnicah. Medtem ko se Švica pripravlja na nacionalni dan žalovanja, se stopnjuje pritisk javnosti na preiskovalce, ki morajo ugotoviti vzrok tragedije. Kazenska preiskava je trenutno usmerjena predvsem proti dvema upravnikoma bara, ki sta v času nesreče vodila objekt.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred zveznim sodiščem v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb, povezanih s trgovino z mamilom in nezakonitim posedovanjem avtomatskega orožja. Ameriške vojaške sile so Madura in njegovo soprogo Cilio Flores zajele v obsežni operaciji v Caracasu v soboto, 3. januarja, nato pa ju pod strogim varovanjem prepeljale v Združene države Amerike. Maduro je med prvim nastopom pred sodnikom zavrnil vse očitke o narkoterorizmu in zločinih proti človečnosti ter vztrajal, da je še vedno zakoniti predsednik Venezuele in pošten človek. Zajetje Madura sledi dolgotrajnim prizadevanjem ZDA za njegovo odstavitev, saj so ameriški organi proti njemu že leta 2020 vložili obtožnico zaradi sodelovanja s kolumbijskimi uporniki pri prevozu kokaina v Severno Ameriko. Proces v New Yorku velja za zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil tuji voditelj države med opravljanjem funkcije nasilno priveden pred ameriško pravosodje. Medtem ko ameriška javnost in del venezuelske opozicije operacijo pozdravljata, ostaja vprašanje prihodnje stabilnosti Venezuele po nenadnem koncu Madurovega režima odprto.

Ameriške oborožene sile so v soboto v Caracasu izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po pridržanju so oba prepeljali v Združene države Amerike, kjer se Maduro trenutno nahaja v priporu v New Yorku. Nekdanji predsednik se je že pojavil pred sodnikom, kjer je zavrnil krivdo in se označil za častnega človeka, medtem ko ga ameriško pravosodje bremeni narko-terorizma in drugih kaznivih dejanj. Operacija je v mednarodni javnosti sprožila mešane odzive, saj nekateri analitiki opozarjajo na nemoč Združenih narodov in smrt mednarodnega prava, medtem ko na ulicah Caracasa in New Yorka potekajo praznovanja ob koncu Madurove dolgoletne vladavine. Poleg Madura je bila tarča operacije tudi Cilia Flores, ki je veljala za eno najvplivnejših oseb v državi in ključno figuro v ozadju režima. Kljub njenemu javnemu udejstvovanju v televizijskih oddajah so ji pripisovali odgovornost za brutalne dejavnosti znotraj državnega aparata.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v uradnem odzivu ostro zavrnila ponovne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti prevzema Grenlandije. Trump je v nedavnem intervjuju za revijo The Atlantic ponovil, da Združene države Amerike omenjeno arktično ozemlje nujno potrebujejo za svoje obrambne namene, kar je povzročilo novo zaostritev diplomatskih odnosov med Københavnom in Washingtonom. Danska stran vztraja pri suverenosti nad otokom in poziva k prenehanju groženj, ki spodkopavajo stabilnost v regiji. Kljub naraščajočim napetostim je danski kraljevi par, kralj Frederik in kraljica Mary, v ponedeljek izvedel načrtovane novoletne diplomatske sprejeme v palači Amalienborg in palači Christiansborg. Medtem ko so ameriški uradniki, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom, svetovno javnost opozorili, naj Trumpove napovedi jemlje resno, danski politični vrh poudarja, da Grenlandija ni naprodaj. Spor se je razplamtel sočasno z ameriškimi vojaškimi aktivnostmi v Venezueli, kar Trump uporablja kot dokaz odločnosti svoje administracije pri doseganju geopolitičnih ciljev.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice, ki mu očitajo narkoterorizem in zaroto za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Maduro je med zaslišanjem, ki ga je vodil sodnik Alvin Hellerstein, vztrajal, da je "pošten človek" in da se še vedno šteje za zakonitega predsednika Venezuele. Svoje trenutno stanje je opisal kot položaj vojnega ujetnika, potem ko so ga ameriške posebne enote med vojaško intervencijo zajele v Caracasu. Ob njem se je pred sodnikom pojavila tudi njegova soproga Cilia Flores, ki se je prav tako izrekla za nedolžno. Po navedbah prisotnih medijev je bila Floresova v zavojih, kar naj bi bila posledica poškodb med njunim zajetjem. Medtem ko ameriško tožilstvo trdi, da je Maduro vodil narkokartel v sodelovanju z uporniškimi skupinami, se mednarodna skupnost na dogajanje odziva različno. Evropska unija je razmere označila za priložnost za Venezuelo, medtem ko je Francija izrazila nestrinjanje z ameriškimi metodami, Kitajska pa je zahtevala Madurovo takojšnjo izpustitev. Naslednje zaslišanje je razpisano za 17. marec, do takrat pa Maduro ostaja v priporu, saj njegova pravna ekipa še ni vložila prošnje za varščino.

Ameriške specialne sile so 3. januarja 2026 v okviru operacije Absolute Resolve izvedle bliskovito akcijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju vojaških strokovnjakov je bila operacija načrtovana več mesecev, vključevala pa je obsežno obveščevalno dejavnost in uporabo prikritih helikopterjev. Maduro je bil po zajetju prepeljan v New York, kjer se je že udeležil prvega sodnega naroka na Manhattnu zaradi obtožb o vodenju narkokartela in zarote. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je podprl ukrepanje administracije Donalda Trumpa in poudarila, da predhodno soglasje kongresa za takšno operacijo po drugem členu ameriške ustave ni bilo potrebno. Johnson je pojasnil, da so bili ključni člani kongresa obveščeni v prvih urah po začetku akcije. Medtem so nekatere nevladne organizacije in aktivistične skupine, kot sta People's Forum in Code Pink, sprožile kampanjo proti operaciji, ki so jo označile za imperialistično ugrabitev in kršitev suverenosti Venezuele. Ameriška stran trdi, da je bil poseg nujen zaradi neuspeha diplomatskih prizadevanj in narave Madurovega režima.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za svojo obrambo v kazenskem postopku pred sodiščem v New Yorku najel priznanega ameriškega odvetnika Barryja Pollacka. Pollack je v pravnih krogih najbolj znan kot dolgoletni zagovornik ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, ki mu je leta 2024 pomagal zagotoviti izpustitev iz britanskega zapora. Dokumentacija, vložena na južnem okrožnem sodišču v New Yorku, potrjuje, da bo Pollack zastopal Madura v zapletenem primeru, v katerem ga ameriško tožilstvo obtožuje narkoterorizma in trgovine z drogami. Maduro se je na sodišču v New Yorku pojavil v ponedeljek, ko je Pollack uradno prevzel vlogo njegovega zasebnega zagovornika. Izbira tako profiliranega odvetnika nakazuje na Madurovo strategijo agresivne pravne obrambe proti obtožbam, ki ga bremenijo vpletenosti v mednarodno mrežo tihotapljenja kokaina. Primer velja za enega najbolj odmevnih procesov proti tujemu voditelju v zgodovini ameriškega pravosodja, Pollackova vključitev pa prinaša dodatno mednarodno pozornost.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je v nedeljo zbralo več sto ljudi, ki so se z molkom in mašo poklonili žrtvam uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar Le Constellation. Nesreča je zahtevala najmanj 40 smrtnih žrtev, med katerimi so bili tudi najstniki, stari komaj 14 ali 15 let, več kot sto ljudi pa je bilo poškodovanih. Zaradi hudih opeklin je identifikacija žrtev otežena in še vedno poteka. Žalna slovesnost se je začela z mašo v kapeli Saint-Christophe, ki je bila tako polna, da so se verniki zbrali tudi na prostem. Po maši so se ljudje v procesiji podali skozi zmrznjene ulice do improviziranega spomenika ob pogorelem baru. Švicarski tožilci so sporočili, da je požar najverjetneje povzročilo vžiganje stropa v kleti zaradi uporabe prskalic. Oblasti so že uvedle preiskavo proti dvema osebama, ki sta upravljali bar, zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se prvič pojavila pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se spopadata z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s kokainom. Maduro se je izrekel za nedolžnega glede vseh točk obtožnice, ki mu očitajo sodelovanje v mamilarskem kartelu, prejemanje podkupnin in uporabo nasilnih metod za ohranitev oblasti. Njegov prihod v Združene države Amerike je sledil obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Caracasu, ki je v mednarodni skupnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko je ameriško pravosodje poudarilo odločenost pri pregonu kriminalnih dejavnosti, je madžarski premier Viktor Orbán kritiziral postopek in ameriško posredovanje označil za znak propada liberalnega svetovnega reda. Združeni narodi so opozorili, da ameriški napad in zajetje Madura spodkopavata mednarodno pravo. V Venezueli se medtem vrstijo prizadevanja za rešitev globoke politične krize, režim v Caracasu pa naj bi administraciji Donalda Trumpa že poslal signale o pripravljenosti na pogajanja, kljub zaostrenim razmeram in vojaški prisotnosti ZDA.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji, ki se je začela v soboto zjutraj, napadle Venezuelo in aretirale dosedanjega predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških medijev sta bila zakonca Maduro prepeljana v pripor v Brooklynu v zvezni državi New York, pred tem pa sta se nahajala v zračni bazi Stewart. Med prvim nastopom pred ameriškim sodnikom sta se oba izrekla za nedolžna glede obtožb, ki vključujejo trgovino z drogami in nezakonito posest orožja. Maduro se je na sodišču opisal kot »pošten človek«, medtem ko je oblast v Venezueli kot nova predsednica prevzela Delcy Rodríguez. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij dodatno zaostril retoriko in zagrozil novi venezuelski vladi, da bodo plačali »zelo visoko ceno«, ki bi bila lahko celo višja od tiste, ki jo plačuje Maduro. Odzivi na mednarodni ravni so burni; Rusija je ameriško posredovanje primerjala z zgodovinskim imperializmom, medtem ko so se v Varnostnem svetu Združenih narodov razvnele ostre razprave. Vodja demokratov v ameriškem senatu je ob tem izrazil zaskrbljenost glede nadaljnjih Trumpovih načrtov v regiji, saj ni dobil zagotovil, da se bodo vojaške dejavnosti ustavile zgolj pri Venezueli.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v New York, kjer ga čaka sodni postopek. Ta poteza je sprožila ostre mednarodne odzive in nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov, saj države, kot sta Kitajska in Pakistan, opozarjajo na nevarne presedane v mednarodnem pravu. Kitajska diplomacija je Washington obtožila, da se vede kot »svetovni sodnik«, in poudarila, da odstranitev njihovega strateškega partnerja resno preizkuša odnose med velesilama. Dogodek ima širše geopolitične posledice, saj je ameriški predsednik Donald Trump ob tem dogajanju poslal opozorilo tudi Iranu. Navedel je, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno zatiral mirne protestnike, ki se v državi zbirajo zaradi slabega gospodarskega stanja in jedrskih napetosti. Pakistan je v Varnostnem svetu pozval k dialogu in diplomaciji za rešitev krize, medtem ko svetovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja zakonitost ameriške aretacije tujega državnega voditelja na tujih tleh. Operacija neposredno vpliva na stabilnost Latinske Amerike in lahko korenito spremeni globalno razmerje moči, predvsem v odnosu do držav, ki kljubujejo ameriški zunanji politiki.

V Venezueli je prišlo do dramatičnega obrata, ko so sile Združenih držav Amerike v posebni operaciji pridržale dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po njegovi aretaciji je položaj vršilke dolžnosti predsednice države prevzela dotedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je takoj po zaprisegi razglasila izredno stanje. Rodríguez, tesna zaveznica nekdanjega voditelja, je sprožila obsežno iskalno akcijo za domnevnimi sodelavci ZDA in zarotniki, ki so sodelovali pri ameriški operaciji. Razmere v prestolnici Caracas ostajajo napete, saj so iz vladne četrti poročali o streljanju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem sporočil, da so predčasne volitve v državi za zdaj malo verjetne, medtem ko je dobitnica Nobelove nagrade za mir María Corina Machado napovedala svojo vrnitev v domovino. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, kar je v preteklosti vključevalo tudi razpisane nagrade za njegovo prijetje zaradi obtožb o trgovini z drogami. Nova predsednica napoveduje oster pregon vseh, ki jih režim označuje za kolaborante z zunanjimi silami.

Več kot 400 turistov, ki so bili zaradi prekinitve letalskih povezav ujeti na jemenskem otoku Sokotra, se je v sredo začelo vračati domov. Po navedbah lokalnih uradnikov so organizirali povratne lete z letalsko družbo Yemenia Airways, ki potnike prevaža preko jemenskega mesta Aden do Džide v Savdski Arabiji. Celoten postopek evakuacije vključuje 416 tujih državljanov, med katerimi je tudi približno 60 ruskih državljanov. Potniki so se na otoku znašli v negotovem položaju po tem, ko so bile redne povezave motene, kar je povzročilo logistične težave pri njihovem odhodu. Cena letalske vozovnice za povratni let znaša približno 700 ameriških dolarjev. Kljub zapletom so jemenske oblasti zagotovile, da bo vsem omogočen varen prehod preko kopenskega dela Jemna, ki ga še vedno pretresajo notranji konflikti, do varnejših mednarodnih vozlišč v sosednji Savdski Arabiji.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v ponedeljek, 6. januarja 2025, med 8.00 in 13.00 po moskovskem času prestregle in uničile šest ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napadi so bili usmerjeni na Kostromsko oblast in Republiko Udmurtijo, kar predstavlja razširitev ukrajinskih operacij z droni globlje v notranjost ruskega ozemlja. Po navedbah uradne Moskve je šlo za brezpilotne letalnike letalskega tipa, ki so bili nevtralizirani s strani dežurnih enot zračne obrambe. Operacija uničenja dornov se je odvila v peturnem časovnem oknu, pri čemer ruski viri ne poročajo o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh. Kostromska oblast in Udmurtija sta regiji, ki sta od ukrajinske meje precej oddaljeni, kar kaže na povečano zmožnost ukrajinskih sil za doseganje strateških ciljev v zaledju Ruske federacije. Incident potrjuje nadaljevanje strategije asimetričnega vojskovanja, kjer Ukrajina z uporabo letalnikov poskuša motiti logistiko in vojaško infrastrukturo globoko za frontno črto, medtem ko Rusija krepi sisteme nadzora zračnega prostora.

Izraelske obrambne sile so v torek ponovno kršile suverenost Sirije z izvedbo treh ločenih vojaških vpadov v pokrajino Kunejtra na jugu države. Po poročanju lokalnih medijev so izraelske enote na sirsko ozemlje prodrle s tremi vojaškimi vozili, kar predstavlja stopnjevanje prisotnosti v obmejnem pasu. Ti incidenti se vrstijo sredi povečane nestabilnosti v Siriji, kjer se nove oblasti po padcu prejšnjega režima spopadajo z notranjimi trenji in vprašanji varnostne ureditve na jugu države. Izraelska stran vpadov uradno ne komentira pogosto, vendar pa analitiki opozarjajo, da so te dejavnosti neposredno povezane z izraelskimi prizadevanji za zagotovitev varnostnega tamponskega območja ob okupirani Golanski planoti. Zaradi naraščajočih napetosti med različnimi etničnimi in verskimi skupinami v Siriji, zlasti med Druzi in drugimi milicami, Izrael vztrajno krepi vojaški nadzor nad prehodnimi območji, kar dodatno zaostruje odnose z Damaskom in sosednjimi regionalnimi silami.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da več kot dva milijona dokumentov, povezanih s primerom pokojnega finančnika Jeffreyja Epsteina, ostaja tajnih, čeprav je rok za njihovo objavo potekel 19. decembra lani. Po navedbah tožilca iz New Yorka je zvezna vlada do zdaj objavila le približno 12.285 dokumentov, kar predstavlja skupno 125.575 strani gradiva. Ta obsežen arhiv dokumentacije naj bi vseboval podrobnosti o mreži spolnih zlorab in vplivnih posameznikih, ki so bili povezani z Epsteinom. Zastoj pri razkritju sproža vprašanja o transparentnosti preiskave in razlogih za zamudo pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti glede javne objave spisov. Dokumentacija, ki še čaka na objavo, bi lahko osvetlila dodatne okoliščine delovanja Epsteinove mreže in vpletenost tretjih oseb. Pravosodne oblasti za zdaj niso podale podrobnejših pojasnil o tem, kdaj bo preostalo gradivo na voljo javnosti, kar povečuje pritisk javnosti in pravnih zastopnikov žrtev za takojšnjo izpolnitev zahtev.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je prispel v Somaliland na srečanje s predsednikom Abdullahijem, kar predstavlja prvi uradni obisk visokega izraelskega predstavnika po kontroverznem priznanju te regije. Izrael je pred dvema tednoma pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja postal prva država članica Združenih narodov, ki je Somaliland uradno priznala kot neodvisno in suvereno državo. Obisk poteka v času povečanih diplomatskih dejavnosti Izraela v vzhodni Afriki. Diplomatska poteza Tel Aviva je sprožila številne mednarodne polemike in zaskrbljenost glede stabilnosti na Afriškem rogu, saj Somaliland velja za odcepljeno regijo Somalije. Medtem ko oblasti v Hargeisi obisk pozdravljajo kot potrditev svoje suverenosti, kritiki opozarjajo na morebitne negativne posledice za odnose s Somalijo in širšo regionalno varnost. Izraelsko zunanje ministrstvo se na neposredna vprašanja o podrobnostih obiska sprva ni odzvalo, vendar so viri blizu somalilandske vlade potrdili prisotnost ministra na terenu.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izrazila navdušenje nad ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Machadova je operacijo označila za pogumno dejanje in ključen korak k osvoboditvi države, obenem pa je izrazila namero, da se čim prej vrne v domovino in prevzame vodenje države. Vendar pa je ameriški predsednik Donald Trump zavrl njena prizadevanja, saj je izrazil dvom o njeni sposobnosti za vodenje Venezuele in poudaril, da nima zadostnega ugleda. Zajetje Madura sledi dolgotrajnim napetostim in ameriškim obtožbam o narkoterorizmu. Trump je napovedal, da bodo ZDA neposredno upravljale z Venezuelo v prehodnem obdobju, kar dodatno zapleta načrte lokalne opozicije. Medtem ko Machado v Trumpu vidi rešitelja, slednji nakazuje, da v prihodnji ureditvi Venezuele zanjo ni predvidena ključna vloga, kar povzroča negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura povzročila precejšen nemir v mednarodni skupnosti, saj dogodek odpira kompleksna vprašanja o prihodnosti in stabilnosti svetovnega pravnega reda. Ukrep Združenih držav Amerike je v številnih prestolnicah in pri mednarodnih pravnih strokovnjakih sprožil razprave o mejah nacionalne jurisdikcije in spoštovanju suverenosti držav v okviru sistema, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne enostranske poteze lahko ogrozile institucije, kot so Združeni narodi, ki so bili ustanovljeni z namenom preprečevanja globalnih konfliktov in vzdrževanja miru skozi usklajena pravna pravila. Kritiki poudarjajo, da bi neupoštevanje uveljavljenih diplomatskih protokolov in mednarodnih pogodb lahko vodilo v obdobje večje nestabilnosti, kjer bi močnejše države poljubno interpretirale mednarodno pravo za dosego lastnih političnih ciljev. Dogajanje v Haagu in New Yorku nakazuje, da se svetovni red nahaja na prelomnici, kjer se bosta morala uskladiti nacionalni interes in kolektivna varnost.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado je v pogovoru za medijsko hišo Fox News pojasnila, da z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ni govorila že od oktobra. Kljub odsotnosti neposredne komunikacije v zadnjih mesecih je izrazila hvaležnost za njegovo dosedanjo podporo in ga opisala kot voditelja s pogumno vizijo glede razmer v Venezueli. Machado se trenutno nahaja na neznani lokaciji, od koder vodi opozicijsko gibanje proti režimu Nicolasa Madura, ki ga obtožuje ugrabitve države in volilne prevare. Izjava prihaja v času, ko mednarodna javnost pozorno spremlja, kakšno zunanjo politiko bo Washington zavzel do Caracas po Trumpovi ponovni inavguraciji. Opozicijska voditeljica poudarja pomen ameriške podpore pri prizadevanjih za demokratične spremembe v državi, ki jo pesti huda gospodarska in politična kriza.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je bila v ponedeljek, 5. januarja, uradno imenovana za začasno predsednico države. Do zamenjave na vrhu oblasti je prišlo po tem, ko so oborožene sile Združenih držav Amerike pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Caracasu. Med napadom so ameriške enote ujele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in prvo damo Cilio Flores ter ju prepeljale v ujetništvo v ZDA. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala raznoliko. Švicarski zvezni svet je v ponedeljek naznanil zamrznitev vseh osebnih sredstev Nicolasa Madura, s čimer se je pridružil sankcijam, ki jih podpirajo Združene države Amerike. Po drugi strani je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v telefonskem pogovoru z Rodriguezovo izrazil zaskrbljenost in obsodil ameriško posredovanje. V Venezueli ostajajo razmere napete, saj so oblasti sprva zahtevale Madurovo izpustitev in ga še naprej priznavale za legitimnega voditelja, vendar je Rodriguezova nato prevzela vodenje države kot vršilka dolžnosti, da bi zagotovila kontinuiteto oblasti v času krize.

Župan švicarskega kraja je potrdil, da v baru Le Constellation, kjer je v nedavnem tragičnem požaru življenje izgubilo 40 ljudi, vse od leta 2019 niso opravili nobenega inšpekcijskega nadzora varnosti. Razkritje prihaja po objavi videoposnetka iz leta 2019, na katerem natakar goste opozarja na nevarnost pene na stropu v povezavi z uporabo pirotehnike. Dokumentarni posnetek dokazuje, da je bilo osebje že pred leti seznanjeno s tveganjem za požar, vendar pristojne službe niso ukrepale. Preiskava je pokazala, da so opozorila zaposlenih ostala neuslišana, objekt pa je obratoval brez ustreznih dovoljenj za požarno varnost. Tragični dogodek je sprožil val kritik na račun lokalne uprave, ki bi morala redno preverjati skladnost javnih prostorov z varnostnimi predpisi. Švicarska javnost zahteva odgovornost pristojnih, saj bi ustrezni nadzori verjetno preprečili katastrofo s številnimi žrtvami.

Venezuelski stalni predstavnik pri Združenih narodih Samuel Moncada je pred Varnostnim svetom ZN uradno obtožil Združene države Amerike izvedbe nezakonitega bružanega napada na Venezuelo, ki naj bi se zgodil preteklo soboto. Moncada je v svojem nagovoru poudaril, da napad nima nobene pravne podlage in predstavlja grobo kršitev Ustanovne listine Združenih narodov ter mednarodnega prava. Po njegovih besedah so ZDA dejanje izvedle brez kakršnega koli opravičljivega razloga, kar ogroža suverenost države. Venezuelska stran trdi, da je njihova država postala tarča ameriške vojaške agresije predvsem zaradi bogatih naravnih virov, ki jih poseduje. Med izrednim zasedanjem Varnostnega sveta je delegacija Venezuele izpostavila, da gre za sistematične pritiske, ki so se stopnjevali v neposredno vojaško posredovanje. Mednarodno skupnost so pozvali k obsodbi tovrstnih dejanj, ki po njihovem mnenju destabilizirajo regijo in kršijo osnovna načela miroljubnega sožitja med državami.

Namestnik načelnika osebja Bele hiše za politiko Stephen Miller je v intervjuju za CNN dodatno zaostril retoriko glede ameriških teženj po prevzemu Grenlandije, pri čemer je dejal, da otok očitno pripada Združenim državam Amerike. Miller je ob tem postavil pod vprašaj pravico Danske do nadzora nad tem strateškim ozemljem in v pogovoru ni želel izključiti možnosti uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Izjave so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je opozorila, da bi morebiten ameriški prevzem Grenlandije pomenil konec severnoatlantskega zavezništva (NATO). Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je v odzivu na pritiske iz Washingtona poudaril, da je Grenlandija odprta za dialog, vendar ne bo dopustila groženj ali namigov o nasilni okupaciji. Do zaostritve odnosov prihaja v času, ko ameriški predsednik Donald Trump ponovno obuja svoje načrte za nakup oziroma priključitev otoka, kar danska stran označuje za nesprejemljivo in nevarno za mednarodno stabilnost. Situacija predstavlja resen diplomatski spor med ključnima zaveznicama v okviru zveze NATO in bi lahko imela dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo na Arktiki.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Deli Združenih držav Amerike, zlasti zvezni državi Connecticut in Minnesota, so se v torek spopadali z nevarnimi vremenskimi razmerami, ki jih je povzročil ledeni dež. Meteorologi so izdali več opozoril prve stopnje zaradi poledenelih cestnih površin, ki so močno ovirale promet v jutranjih urah. Poleg poledice je vidljivost v regijah, kot je Northland, močno zmanjšala gosta megla, ki se je ponekod spustila pod mejo ene milje. Temperature so se gibale okoli ledišča, kar je povzročilo nastanek nevarne ledene prevleke na pločnikih in dovoznih poteh. Napovedi za prihodnje dni kažejo na postopno otoplitev, vendar nevarnost še ni povsem minila. Zaradi nizkih nočnih temperatur se pričakuje ponovno zmrzovanje mokrih površin, kar bo podaljšalo nevarne razmere v sredo zjutraj. Proti koncu tedna meteorologi napovedujejo prihod novega večjega zimskega neurja, ki bi lahko prineslo snežne padavine in dodatno ohladitev. Čeprav se bo čez dan otoplilo nad ledišče, bo taljenje snega v kombinaciji z vlažnim zrakom verjetno povzročilo dolgotrajnejšo meglo.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je v nedavnem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zaprosil za posredovanje diplomatskega sporočila Teheranu. Kot poroča izraelska državna radiotelevizija Kan, je Netanjahu v sporočilu poudaril, da Tel Aviv ne načrtuje napada na Islamsko republiko Iran. Diplomatska pobuda prihaja v času povečanih napetosti v regiji in služi kot poskus deeskalacije morebitnih neposrednih vojaških spopadov med državama. Rusija v tem kontekstu deluje kot ključni posrednik, saj vzdržuje diplomatske stike z obema stranema. Informacije, ki jih navajajo viri blizu izraelske vlade, kažejo na strateško prizadevanje Izraela, da prepreči napačne interpretacije svojih vojaških premikov. Čeprav so odnosi med državama že dlje časa napeti, takšna neposredna komunikacija prek Moskve nakazuje na kritično fazo prizadevanj za stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar sovpada tudi z mednarodnimi prizadevanji za diplomatsko reševanje iranskega vprašanja.

Ameriško zunanje ministrstvo (State Department) je na družbenem omrežju X objavilo nenavadno opozorilo v ruskem jeziku, v katerem je Moskvo neposredno pozvalo, naj se ne igra z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Objava vsebuje grafično podobo s sporočilom, da je Trump "človek dejanj", in opozarja na resnost njegovih političnih namer. Ta poteza pomeni neposredno komunikacijo ameriške administracije z rusko javnostjo in oblastmi sredi zaostrenih mednarodnih odnosov. Sporočilo prihaja v času, ko Washington stopnjuje retoriko glede konfliktov v Evropi in Aziji. Vsebina objave poudarja nepredvidljivost in odločnost trenutnega ameriškega vodstva, s čimer želi State Department okrepiti vtis o neomajnosti ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Ruski mediji so objavo že označili za grožnjo, kar kaže na nadaljnje poglabljanje diplomatskega prepada med državama. To dejanje se povezuje s predhodnimi Trumpovimi ultimati Moskvi, vključno s skrajšanjem rokov za dosego mirovnega sporazuma v Ukrajini. Z uporabo ruskega jezika je ameriška diplomacija preskočila običajne uradne kanale in se obrnila neposredno na rusko govoreče občinstvo, kar odraža agresivnejšo taktiko v informacijski vojni med velesilama.

Na indijski Univerzi Jawaharlal Nehru (JNU) so v ponedeljek izbruhnili množični protesti, potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za izpustitev ob plačilu varščine za študentska aktivista Umarja Khalida in Sharjeela Imama. Protestniki so v New Delhiju vzklikali sporna gesla, uperjena proti indijskemu premierju Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Incident je sprožil buren odziv javnosti in politike, saj so videoposnetki dogajanja hitro zakrožili po družbenih omrežjih. Khalid in Imam sta obtožena vpletenosti v načrtovanje nemirov v Delhiju leta 2020, sodišče pa je kljub zavrnitvi njunih prošenj odobrilo izpustitev petih drugih obtožencev v istem primeru. Vladni predstavniki so ostro obsodili dogajanje na kampusu in opozicijo obtožili podpore posameznikom, ki spodbujajo nasilje in delitve v državi. Protesti na JNU, ki velja za središče študentskega aktivizma, ponovno poudarjajo globoke politične polarizacije v indijski družbi.

Vojska Združenih držav Amerike je 3. januarja 2026 izvedla obsežno vojaško intervencijo v Venezueli, ki je vključevala vrsto napadov na severu države in v prestolnici Caracas. Med operacijo so ameriške sile izvenpravno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki so ju nato prepeljali iz države. Generalni sekretar Združenih narodov je pred Varnostnim svetom izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov in opozoril na morebitno stopnjevanje nestabilnosti v regiji. Poudaril je nujnost spoštovanja Ustanovne listine ZN, ki prepoveduje uporabo sile proti ozemlju ali neodvisnosti katere koli države. Invazija sledi večmesečnim stopnjevanjem napetosti, vključno z zaprtjem venezuelskega zračnega prostora konec novembra 2025. Strokovnjaki za mednarodno pravo opozarjajo na resne posledice takšnega dejanja za suverenost držav in prihodnost mednarodnega pravnega reda. Kljub bogatim naftnim rezervam Venezuela v zadnjem obdobju proizvaja malo nafte, kar je dodatno zapletlo geopolitični položaj države pred samim napadom.

Izraelska vojska je z dvanajstimi vojaškimi vozili vstopila v vas Saida al-Golan v provinci Kunejtra na jugu Sirije. Gre za zadnjega v nizu premikov, s katerimi Izrael od padca režima Bašarja al Asada sistematično širi svojo prisotnost na sirskem ozemlju. Poleg kopenskih vdorov izraelske sile izvajajo tudi številne letalske napade in bombardiranja strateških ciljev po vsej državi. Operacija v Kunejtri potrjuje nadaljevanje izraelske strategije vzpostavljanja varovalnega pasu znotraj sirskega ozemlja. Izraelske obrambne sile (IDF) so se na nestabilne razmere v sosednji državi odzvale z intenzivno vojaško aktivnostjo, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi ukrepi namenjeni zaščiti meja in določenih manjšinskih skupin, kritiki opozarjajo na de facto okupacijo novih ozemelj v času, ko je sirska osrednja oblast po menjavi režima še vedno v procesu konsolidacije.

V švicarskem letovišču Crans-Montana so lokalne oblasti razkrile, da v baru Le Constellation, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, varnostnih pregledov niso opravili že več let. Zadnji uradni nadzor protipožarne varnosti v objektu so izvedli leta 2019, kar odpira resna vprašanja o odgovornosti nadzornih organov in upravljanja s tveganji v turističnem središču. Preiskovalci so ugotovili, da se je ogenj razširil po tem, ko so praznične svečke na steklenicah šampanjca zanetile požar. Tragični dogodek je poleg smrtnih žrtev zahteval tudi več kot 100 poškodovanih, ki so se udeležili silvestrovanja. Švicarske oblasti zdaj preiskujejo, zakaj kljub strogim predpisom v zadnjih štirih letih ni bilo rednega nadzora, medtem ko preživeli in svojci žrtev zahtevajo pojasnila glede pomanjkljivih varnostnih protokolov.

Svetovalec ameriškega predsednika za notranjo varnost Stephen Miller je v pogovoru za televizijo CNN poudaril, da bodo Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa delovale kot neizprosen akter na svetovnem prizorišču. Miller je izpostavil, da mednarodne odnose primarno določata moč in vpliv, zato se Washington za svoje poteze ne namerava opravičevati. Po njegovih besedah bodo ZDA svojo vlogo supervelesile uveljavljale neposredno in brez zadržkov. Posebno pozornost javnosti so vzbudile navedbe o morebitnem ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Miller je ob tem zagotovil, da se nobena tuja sila ne bo upala vojaško zoperstaviti ameriški vojski zaradi tega otoka. Po poročanju portala Politico, ki se sklicuje na vire blizu administracije, bi se Združene države Amerike lahko poskusile polastiti nadzora nad strateško pomembnim otokom že pred letošnjim 4. julijem, ko država praznuje dan neodvisnosti. Takšna retorika odraža premik v ameriški zunanji politiki k bolj asertivnemu unilateralizmu.

Ameriška obveščevalna služba CIA je predsedniku Donaldu Trumpu predložila tajno oceno, v kateri je ugotovila, da so visoki uradniki režima Nicolása Madura, pod vodstvom podpredsednice Delcy Rodríguez, najbolj primerni za ohranitev stabilnosti v Venezueli po morebitnem umiku sedanjega avtokrata. Poročilo, ki je bilo pripravljeno pred ameriško vojaško operacijo za zajetje Madura, je neposredno vplivalo na Trumpovo odločitev, da podpre Rodríguezovo namesto opozicijske voditeljice in nominiranke za Nobelovo nagrado za mir Maríe Corine Machado. Analitiki so ocenili različne scenarije za Madurov odhod, vključno s pogajanji in ameriškim pritiskom, ter sklenili, da bi opozicija težje zagotovila red v državi. Viri blizu zadeve navajajo, da je bila ocena ključna pri oblikovanju strategije Washingtona, ki se je kljub prejšnji retoriki proti režimu raje odločil za kontinuiteto znotraj obstoječih struktur oblasti, da bi preprečili popoln kaos v tej latinskoameriški državi. Tajni dokumenti razkrivajo pragmatičen premik v ameriški zunanji politiki, kjer je bila stabilnost postavljena pred popolno demokratično tranzicijo, kar je sprožilo številna vprašanja o prihodnosti venezuelske opozicije.

Danska premierka Mette Frederiksen je v pogovoru za televizijsko postajo TV2 ostro opozorila, da bi morebitna vojaška invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila takojšen konec severnoatlantskega zavezništva (NATO). Njene izjave so odgovor na okrepljene grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prejšnji teden ponovil svojo namero o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja na Arktiki. Frederiksenova je poudarila, da bi vojaški napad ene članice zavezništva na drugo uničil varnostno ureditev, ki je bila vzpostavljena po koncu druge svetovne vojne. Ameriški predsednik Donald Trump že dlje časa vztraja pri trditvi, da je Grenlandija, ki je bogata z mineralnimi viri, strateška nujnost za ZDA. Pri tem ni izključil uporabe sile ali gospodarskih pritiskov za dosego svojega cilja. Trump je nedavno napovedal, da se bodo z vprašanjem Grenlandije podrobneje ukvarjali čez približno dva meseca. Razmere so povzročile precejšen preplah po celotni Evropi, zlasti po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli in aretaciji tamkajšnjega predsednika Nicolasa Madura. Evropski voditelji ob tem vse glasneje pozivajo k spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti suverenih držav.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga ameriške sile 3. januarja pridržale v vojaški operaciji in prepeljale v Združene države Amerike. Maduro, ki je bil obtožen narkoterorizma in trgovine z mamili, je pred sodnikom Alvinom Hellersteinom odločno zavrnil vse obtožbe in dejal, da je bil ugrabljen ter da ostaja zakoniti predsednik Venezuele. Ob njem je bila na zatožni klopi tudi njegova soproga Cilia Flores, ki je prav tako zanikala krivdo. Medtem ko v New Yorku potekajo sodni postopki, je v Venezueli oblast prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je zaprisegla kot začasna predsednica. V državi vlada izredno stanje, saj je režim napovedal ostre ukrepe proti vsem, ki bi podprli ameriško posredovanje. V prestolnici Caracas je vzdušje napeto, saj so oblasti omejile gibanje in prepovedale javna zbiranja, hkrati pa krepijo vojaško prisotnost na strateških točkah, vključno z naftno industrijo. Dogajanje v Venezueli je sprožilo tudi odzive v mednarodni javnosti in v Južni Koreji, kjer so opozicijski poslanci kritizirali ameriško vojaško posredovanje kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Trumpova administracija je novi začasni predsednici Rodríguezovi že postavila pogoje za normalizacijo odnosov, ki vključujejo prekinitev prodaje nafte sovražnim državam ZDA in izgon tujih agentov, vendar politična prihodnost države ostaja negotova.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli ter aretacijo predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge Cilie Flores. Tiskovna predstavnica ministrstva Mao Ning je poudarila, da Združene države Amerike s svojimi dejanji kršijo mednarodno pravo in suverenost Venezuele, ter opozorila, da nobena država ne more prevzeti vloge svetovnega policista ali razsodnika. Peking trdi, da je pregon Madura pred ameriškimi sodišči v nasprotju z osnovnimi normami mednarodnih odnosov in ustanovno listino Združenih narodov. Kitajska diplomacija je pozvala k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsedniškega para ter poudarila, da se morajo vprašanja državne suverenosti in notranjega razvoja reševati z dialogom, ne pa z uporabo sile ali zunanjim vmešavanjem. Kitajska je prav tako podprla sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN glede ameriških vojaških napadov. Po mnenju Pekinga ZDA s postavljanjem lastne zakonodaje nad mednarodne pravne okvire ogrožajo svetovno stabilnost in ignorirajo legitimne interese suverenih narodov.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu, od koder so ga privedli pred sodišče na Manhattnu. 63-letni Maduro, ki so ga ameriške sile ujele med bliskovito vojaško operacijo, se sooča s težkimi obtožbami vodenja koruptivne in nezakonite vlade, ki je desetletja sodelovala pri trgovini z mamili in podpirala teroristična gverilska gibanja. Na prvi obravnavi je Maduro vidno razburjen zavrnil vse očitke in trdil, da so ga ameriške sile ugrabile, sebe pa je označil za vojnega ujetnika. Sodni postopek je zaznamoval verbalni spopad med Madurom in Pedrom Rojasom, moškim v sodni dvorani, ki trdi, da je bil žrtev Madurovega režima. Rojas je nekdanjemu voditelju dejal, da bo plačal za svoje zločine, na kar je Maduro jezno odgovoril pred posredovanjem sodnika. Naslednje zaslišanje je razpisano za 17. marec, do takrat pa Maduro ostaja v priporu v Metropolitanskem centru za pridržanje (MDC), ki je znan po slabih bivalnih razmerah. Medtem ko se Venezuela pripravlja na tranzicijo oblasti, ameriški obveščevalni krogi opozarjajo na morebitne poskuse destabilizacije procesa.

V indonezijski provinci Severni Sulavezi so močne padavine povzročile uničujoče hudourniške poplave, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 14 oseb. Po besedah tiskovnega predstavnika lokalne reševalne službe Nuriadina Gumelenga se je naravna nesreča zgodila na otoku Siau, ki leži v regiji Siau Tagulandang Biaro. Poleg smrtnih žrtev poročajo tudi o 18 poškodovanih osebah, medtem ko je bilo več kot 400 prebivalcev primoranih zapustiti svoje domove in se evakuirati na varnejša območja. Reševalne ekipe, ki vključujejo 16 specializiranih reševalcev, so bile takoj napotene na teren, kjer nadaljujejo z iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod plastmi blata in ruševin. Obilno deževje, ki se je začelo v zgodnjih jutranjih urah prejšnjega dne, je povzročilo hiter dvig vodostajev, ki so presenetili lokalno prebivalstvo. Indonezijske oblasti si trenutno prizadevajo zagotoviti nujno pomoč evakuiranim osebam, medtem ko razmere na terenu ostajajo zahtevne zaradi nadaljnjega tveganja za plazove.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svoje ambicije po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar je v mednarodni skupnosti in na Danskem sprožilo precejšen preplah. Po nedavnem ameriškem posredovanju v Venezueli je Trump poudaril, da je pripravljen vprašanje Grenlandije nasloviti v prihodnjih treh tednih. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriške želje po tem avtonomnem danskem ozemlju niso zgolj retorične, temveč so povezane s strateškim obvladovanjem Arktike, kjer ZDA želijo omejiti vpliv Rusije in Kitajske. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je v odzivu na Trumpove izjave odločno zavrnil kakršno koli možnost prodaje otoka in poudaril, da ozemlje ni na prodaj. Kljub temu analitiki, kot sta Romuald Sciora in Florian Vidal, ocenjujejo, da so grožnje resne in da bi ZDA lahko uporabile silo ali močne diplomatske pritiske, kar bi neposredno spodkopalo varnostno arhitekturo Evropske unije. Otok je ključen zaradi bogatih nahajališč rudnin in svoje geostrateške lege v arktičnem varnostnem obroču.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ostro opozorila, da bi morebiten poskus Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo pomenil konec severnoatlantskega zavezništva (Nato). Premierka se je s temi besedami odzvala na ponovne pozive ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj ta strateško pomemben in z rudninami bogat arktični otok preide pod ameriško upravo. Trumpove zahteve so se znova okrepile po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršen koli poskus prisilnega prevzema ali spremembe suverenosti spodkopal temelje mednarodnega sodelovanja in varnostne arhitekture, na kateri sloni Nato. Danska vlada vztraja pri teritorialni celovitosti kraljevine in zavrača ameriške težnje po širitvi vpliva na Arktiki na račun svojih zaveznic. Diplomatske napetosti med Københavnom in Washingtonom se tako stopnjujejo, medtem ko preostale članice zavezništva z zaskrbljenostjo spremljajo retoriko ameriške administracije.

V Venezueli se je po dramatičnem vojaškem posegu ameriških specialnih enot, ki so ujele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura, pričela konsolidacija nove oblasti. Maduro, ki so ga prepeljali v New York, se je pred tamkajšnjim sodiščem že izrekel za nedolžnega glede vseh obtožb. Medtem ko ameriška administracija načrtuje začasno upravljanje države z namenom stabilizacije regije, je Organizacija združenih narodov ostro kritizirala vojaško posredovanje. Po mnenju svetovne organizacije takšni enostranski napadi spodkopavajo temeljna načela mednarodnega prava in suverenost držav. Znotraj Venezuele Madurova naslednica, ki mu ostaja zvesta, poskuša utrditi svoj položaj v prestolnici, medtem ko se prebivalstvo sooča z globoko politično in humanitarno krizo. Mednarodna pravna javnost razpravlja o legitimnosti ameriškega posega, saj Washington trdi, da je bilo dejanje nujno za vzpostavitev demokratičnega reda. Dogajanje spremlja negotovost glede prihodnjega vodenja države in odziva zaveznic nekdanjega režima, medtem ko ZDA vztrajajo pri vzpostavitvi prehodne vlade, ki bi pripravila teren za nove volitve.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Vrhovni predstavniki administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno z državnim sekretarjem Marcom Rubiom, so v Washingtonu opravili nujna poročanja kongresnim voditeljem glede nedavne vojaške operacije v Venezueli. Srečanje je bilo usmerjeno v pomiritev strahov znotraj republikanske stranke in širše javnosti glede morebitne dolgotrajne okupacije ali t. i. gradnje naroda (nation-building) v Južni Ameriki. Republikanski zakonodajalci so po sestanku izjavili, da Trump nima namena vzpostaviti trajne vojaške prisotnosti v Venezueli, kljub temu da je operacija privedla do zajetja Nicolasa Madura. Posebno pozornost je vzbudila nenavadna zahvala zunanjega ministrstva medijem, ki so vnaprej vedeli za operacijo, a so zaradi varnostnih razlogov ohranili molčečnost do njenega zaključka. Kljub zagotovilom pa v kongresu ostajajo vprašanja o pomanjkanju predhodnih posvetovanj z zakonodajno vejo oblasti in o jasni viziji prihodnjega upravljanja države. Član kongresa Riley Moore je poudaril, da je treba Trumpove izjave jemati resno, saj ZDA ne bodo dopustile groženj varnosti znotraj svoje poloble. Predsednik Trump se bo v kratkem ponovno sestal s poslanci v Kennedyjevem centru, kjer bodo razpravljali o nadaljnjih korakih.

Ameriške sile so v vojaški operaciji minuli konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno zaskrbljenost glede stabilnosti Venezuele in poudaril, da bi kršitve mednarodnega prava lahko vodile v resne posledice za svetovni red. Trumpova administracija je po uspešni operaciji v Venezueli izdala opozorila tudi vladam v Kolumbiji, na Kubi, v Mehiki, Iranu in celo na Grenlandiji, ki je avtonomno ozemlje Danske. Odzivi javnosti v tujini so kritični. Raziskava agencije YouGov v Združenem kraljestvu je pokazala, da 51 odstotkov Britancev ne odobrava ameriškega zajetja Madura, čeprav Trump uživa nekoliko višjo podporo kot britanski premier Keir Starmer. Kritiki v mednarodnih medijih poleg spoštovanja demokratičnih pravic v Venezueli izpostavljajo tudi vprašanje suverenosti Grenlandije, ki se je ponovno znašla na seznamu Trumpovih interesov. Razmere ostajajo napete, saj Washington po vojaškem posegu stopnjuje pritisk na več svetovnih regij hkrati.

Ameriška vojska je pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedla bliskovito operacijo v Caracasu, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Ta dogodek predstavlja velik udarec za geostrateške interese Rusije in osebni ugled predsednika Vladimirja Putina, saj je bil Maduro eden ključnih ruskih zaveznikov v Latinski Ameriki. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami narkoterorizma in trgovine s kokainom. Analitiki poudarjajo, da je ameriški poseg razgalil omejitve Putinovega koncepta "večpolarnega sveta". Čeprav sta Moskva in Caracas maja 2025 sklenila strateško partnerstvo, Rusija ni uspela preprečiti ameriškega posredovanja. V mednarodnih diplomatskih krogih se pojavljajo ugibanja o morebitnem tajnem dogovoru med Trumpom in Putinom, v okviru katerega bi ZDA dobile proste roke v Venezueli v zameno za koncesije pri reševanju vojne v Ukrajini. Medtem ko nekateri vidijo Trumpov uspeh kot ponižanje za Kremelj, drugi opozarjajo, da bi lahko Rusija izrabila ameriško kršitev mednarodnega prava za upravičevanje lastnih vojaških dejanj v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v drzni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Maduro je bil prepeljan na ameriška tla, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma. Trump je ob tem poudaril, da ZDA niso v vojni z Venezuelo kot državo, temveč bijejo boj proti kriminalnim strukturam, preprodajalcem drog in tistim, ki po njegovih besedah v ZDA načrtno pošiljajo kriminalce in odvisnike. Predsednik je napovedal, da so ZDA trenutno odgovorne za prihodnost te južnoameriške države, ki jo morajo najprej sanirati in pripraviti na stabilne razmere. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, predvsem med azijskimi zavezniki ZDA, ki so pri svojih odzivih previdni in dogajanje zgolj spremljajo, da ne bi ogrozili svojih odnosov z Washingtonom. Trump je v izjavah obudil Monroejevo doktrino iz leta 1823 in napovedal ostrejšo zunanjo politiko do vseh nasprotnikov Amerike, ki zavračajo pogajanja. Za nadzor nad naslednjimi koraki v Venezueli je Trump že imenoval posebno skupino ameriških uradnikov, medtem ko volitve v državi po njegovem mnenju trenutno še niso mogoče. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in neuspelih pogajanj med Washingtonom in režimom v Caracasu.

Članice Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno s ključnimi zaveznicami Združenih držav Amerike, so na izrednem zasedanju v New Yorku izrazile oster ugovor zoper ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri je bil zajet voditelj Nicolas Maduro. Številne države so opozorile, da takšna dejanja ogrožajo temelje mednarodnega prava in suverenost držav. Razprava je razkrila globoke delitve glede usode odstavljenega predsednika Madura in prihodnosti z nafto bogate države. Kritiki operacije so poudarili, da enostransko vojaško posredovanje Washingtona predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, ki bi lahko spodkopal multilateralni svetovni red. Čeprav so nekatere države svoje kritike izrazile posredno, je bil ton zasedanja nenavadno enoten v pozivih k spoštovanju ustanovne listine Združenih narodov. Združene države Amerike so se tako spopadale z diplomatskim pritiskom celo s strani držav, ki običajno podpirajo njihovo zunanjo politiko.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pred Varnostnim svetom ZN izrazil resno zaskrbljenost glede zakonitosti in posledic ameriškega zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Guterres je opozoril, da bi tovrstna dejanja lahko povzročila dodatno nestabilnost v državi, ki se že dlje časa bori z notranjepolitičnimi pritiski in gospodarskimi težavami. Razprava v Varnostnem svetu je razkrila globoke razdelitve v mednarodni skupnosti glede legitimnosti vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ostro obsodila ameriško vojaško intervencijo in zajetje Madura ter poudarila, da Mehika zavrača vsakršno tuje vmešavanje v zadeve latinskoameriških držav. Podobno stališče je zavzela Kuba; njen veleposlanik pri ZN Ernesto Soberón Guzmán je dejanja ZDA označil za agresijo, ki stopnjuje sovražnosti v regiji. Odnosi med Washingtonom in Caracasom so se dodatno zaostrili kljub predhodnim poskusom diplomatskega in gospodarskega sodelovanja, povezanega z naftno industrijo.

V New Yorku se je pred sodno palačo zbralo več sto protestnikov, ki so pospremili prvi uradni sodni nastop nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura po njegovi izročitvi Združenim državam Amerike. Medtem ko so nekateri nasprotovali tuji vojaški intervenciji v Venezueli, je bila večina prisotnih tamkajšnjih izseljencev, ki so izražali osebno bolečino zaradi političnega pregona in gospodarskega kolapsa v svoji domovini. Shod je potekal ob strogih varnostnih ukrepih, protestniki pa so z vihtenjem venezuelskih zastav in vzklikanjem gesel zahtevali pravico za žrtve Madurovega režima. Dogodek je minil v znamenju močnih čustev, saj so udeleženci aretacijo in sodni proces označili za zgodovinski trenutek, ki bi lahko prinesel odgovornost za kršitve človekovih pravic. Čeprav so se mnenja o načinu reševanja venezuelske krize med zbranimi razlikovala, je bila osrednja točka protesta opozarjanje na posledice dolgoletne avtoritarne vladavine. Ameriško tožilstvo Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, kar je privedlo do njegovega pridržanja v enem izmed najstrožje varovanih zaporov v New Yorku.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v zaupni oceni, ki jo je predstavila predsedniku Donaldu Trumpu, zaključila, da so posamezniki, zvest nekdanjemu predsedniku Nicolasu Maduru, najbolje usposobljeni za vzdrževanje stabilnosti v državi. Poročilo, ki ga je obravnavala ozka skupina tima za nacionalno varnost, izpostavlja podpredsednico Delcy Rodriguez kot ključno osebnost v obdobju po Madurjevem odhodu. Analiza kaže na pragmatičen premik v ameriškem obveščevalnem pogledu, saj ocenjuje, da bi režimski lojalisti lažje preprečili popoln družbeni kolaps in kaos v Venezueli kot opozicijske struje. Dokument poudarja, da strukture moči, ki so se izoblikovale pod Madurom, trenutno edine razpolagajo z vzvodi za nadzor nad vojsko in državno upravo, kar je po mnenju obveščevalcev ključno za kratkoročno stabilizacijo razmer v državi.

Visoki predstavnik Bele hiše je v ponedeljek uradno potrdil, da Združene države Amerike ohranjajo strateški interes za Grenlandijo, vendar je hkrati odločno zavrnil možnost kakršnega koli vojaškega spopada zaradi tega arktičnega otoka. Stephen Miller, namestnik šefa kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je poudaril, da se nihče ne bo vojaško zoperstavil Združenim državam Amerike glede prihodnosti tega ozemlja. Miller je v pogovoru za medije pojasnil, da prizadevanja za nadzor nad Grenlandijo predstavljajo formalno stališče ameriške vlade. Kljub ambicijam po razširitvi vpliva na Arktiki je administracija skušala pomiriti mednarodno javnost z izjavami, da vprašanje lastništva ali upravljanja otoka ne bo privedlo do oboroženih konfliktov z drugimi velesilami ali Dansko, pod katere suverenost Grenlandija sodi.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Ameriške sile so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega voditelja Nikolasa Madura, kar je v mednarodni javnosti in Kremlju sprožilo val razprav o dejanski moči ruskega zavezništva. Akcija predsednika Donalda Trumpa, ki se je odvila v manj kot pol ure, je neposredno spodkopala prizadevanja Vladimirja Putina za vzpostavitev t.i. multipolarnega sveta, v katerem bi Rusija služila kot zaščitnica antizahodnih režimov. Po poročanju medija Politico je uspeh ameriške akcije v Moskvi povzročil občutek ponižanja, saj se je izkazalo, da Rusija kljub retoriki nima moči ali sredstev, da bi zaščitila svoje ključne strateške partnerje v Latinski Ameriki. Dogodek je sprožil resne dvome o zanesljivosti Moskve kot strateške zaveznice, saj Rusija ob ameriškem posredovanju ni uspela posredovati ali preprečiti aretacije. Analitiki ocenjujejo, da je Trump s to potezo dosegel v kratkem času tisto, česar Putin ni zmogel v štirih letih utrjevanja vpliva v regiji. Operacija ne predstavlja le konca Madurove vladavine, temveč tudi jasno sporočilo drugim avtoritarnim voditeljem, ki se zanašajo na rusko vojaško in politično podporo. Ruski odziv je bil zaznamovan z zavistjo in nemočjo, kar dodatno slabi ugled Kremlja na globalnem prizorišču.

Policisti oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v Neapolisu in Sikiesu so v Solunu v sredo zvečer odvzeli prostost 26-letnemu tujemu državljanu. Moški je osumljen, da je svoji 21-letni nekdanji partnerki grozil z javno objavo njunih intimnih posnetkov. Po navedbah policije ji je dan pred aretacijo poslal fotografijo njunih zasebnih trenutkov in ob tem izrekel grožnjo z razkritjem vsebine javnosti. Osumljenca so policisti izsledili in mu odvzeli prostost na podlagi prijave žrtve. Incidenti, povezani s tako imenovanim maščevalnim pornografskim materialom, so v Grčiji vse pogostejši predmet policijskih obravnav, saj organi pregona krepijo nadzor nad digitalnim nasiljem in spletnim izsiljevanjem. Primer bo po zaključenem postopku predan pristojnemu tožilstvu v Solunu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da v Venezueli v prihodnjih tridesetih dneh ne pričakuje izvedbe novih volitev. Po njegovih besedah je država trenutno v stanju, ki zahteva celovito okrevanje in stabilizacijo, preden bi bilo mogoče izpeljati demokratične procese. Trump je poudaril, da je prednostna naloga njegove administracije sanacija razmer v državi, kar je neposredna posledica nedavnih vojaških in političnih premikov v regiji. Izjave prihajajo v času, ko Združene države Amerike krepijo svojo vlogo pri upravljanju Venezuele po odstavitvi prejšnjega režima. Predsednik je izpostavil, da volitve ne morejo biti izvedene, dokler država ne bo politično in gospodarsko pripravljena na varen prehod oblasti. S tem je Trump jasno nakazal, da bo prehodno obdobje pod ameriškim nadzorom trajalo dlje, kot so morda predvidevali nekateri mednarodni opazovalci.

Zahodni del Japonske, natančneje regijo Čugoku, je v torek zjutraj prizadel močan potres z magnitudo 6,2, ki mu je sledila serija popotresnih sunkov. Po podatkih Japonske meteorološke agencije je bil epicenter prvega potresa v vzhodnem delu prefekture Šimane. Kljub moči tresenja tal pristojne službe niso izdale opozorila pred cunamijem, prav tako za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Posebna pozornost je bila namenjena varnosti energetskih objektov na območju. Podjetje Chugoku Electric Power, ki upravlja jedrsko elektrarno Šimane, se je takoj odzvalo na dogodek. Elektrarna, ki se nahaja približno 32 kilometrov od epicentra, po prvih informacijah ni utrpela poškodb, varnostni sistemi pa delujejo nemoteno. Japonska meteorološka agencija še naprej pozorno spremlja razmere zaradi morebitnih novih sunkov, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.

Kubanski veleposlanik v Indiji Juan Carlos Marsan Aguilera je ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je označil za kriminalno in teroristično dejanje. Po njegovih navedbah gre za del širše politike enostranskih ukrepov Združenih držav Amerike, ki ogrožajo svetovno stabilnost. Aguilera je v svojem nagovoru poudaril, da je nujno doseči mednarodno enotnost, s katero bi se države zoperstavile tovrstnim dejanjem, ki jih je opisal kot nerazumna. Veleposlanik je posebej izpostavil ključno vlogo Indije v sodobnem geopolitičnem okolju. Po njegovem mnenju je Indija bistven dejavnik za zagotavljanje globalnega ravnovesja in ohranjanje miru. Pozval je k tesnejšemu sodelovanju med državami, ki si prizadevajo za večpolarni svet, ter izrazil pričakovanje, da bo Indija prevzela aktivnejšo vlogo pri nasprotovanju zunanji politiki Washingtona do držav Latinske Amerike.

Danska premierka Mette Frederiksen je v pogovoru za televizijsko postajo TV2 opozorila, da bi kakršen koli napad Združenih držav Amerike na državo članico zveze Nato pomenil konec severnoatlantskega zavezništva. Odziv premierke je sledil ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri ZDA za prevzem Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Trump vztraja, da je pridobitev otoka ključna za ameriško nacionalno varnost, kar je v mednarodni javnosti sprožilo precejšnje napetosti. Frederiksenova je poudarila, da sta tako Danska kot Grenlandija ameriško ambicijo kategorično zavrnili. Opozorila je na resnost situacije in nepredvidljivost ameriških zunanjepolitičnih teženj pod trenutnim vodstvom. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je prav tako odzval na dogajanje in zavrnil neustrezne primerjave Grenlandije z Venezuelo, s čimer je podčrtal suverenost in stabilnost avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva. Diplomatski spor postavlja pod vprašaj prihodnjo stabilnost transatlantskih odnosov in varnostno arhitekturo v Arktični regiji.

V japonski prefekturi Šimane je v nedeljo, 6. januarja, prišlo do močnejšega potresa, v katerem je bilo poškodovanih najmanj šest ljudi. Kot poroča televizija KHB, so poškodovance zaradi različnih telesnih poškodb, ki so jih utrpeli med tresenjem tal, nemudoma prepeljali v bolnišnice. Po prvih informacijah so štiri osebe poiskale zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki so jih dobile ob padcih med samim potresom. Japonske oblasti so sporočile, da so reševalne ekipe na terenu in preverjajo morebitno dodatno škodo na infrastrukturi ter iščejo morebitne druge poškodovane prebivalce. Prefektura Šimane, ki leži ob obali Japonskega morja, sicer velja za seizmično aktivno območje, vendar pa so tokratni sunki povzročili precejšnjo vznemirjenost med lokalnim prebivalstvom. Podatki o večji materialni škodi za zdaj niso bili objavljeni, vendar preventivni pregledi objektov še potekajo.

Izraelske sile so kljub dogovorjenemu premirju nadaljevale z vojaškimi operacijami na območju Gaze, pri čemer sta v napadu na šotor v al-Mavasiju umrla petletna deklica in njen stric. Napad, ki so ga izvedli z artilerijo in helikopterji, se je zgodil v času, ko palestinske skupine pozivajo k ponovnemu odprtju mejnega prehoda Rafa. Skupno število žrtev od začetka premirja, ki so ga posredovale Združene države Amerike, se je tako povzpelo na 422. Palestinske frakcije so ob tem poudarile, da vztrajanje prebivalcev na območju Gaze kljub nenehnim vdorom potrjuje njihovo pravico do ozemlja, kar je neposreden odziv na nedavne izjave izraelskih ministrov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu še naprej zavrača odprtje prehoda Rafa, s čimer Gaza ostaja odrezana od nujne humanitarne pomoči. Po prvotnem dogovoru med Izraelom in gibanjem Hamas bi moral prehod služiti za dostavo pomoči in prehod civilistov, vendar Izrael pogojev premirja na tej točki ne izpolnjuje. Humanitarne razmere na območju se zaradi blokade in nenehnih napadov na civilne cilje vztrajno poslabšujejo, medtem ko mednarodna skupnost neuspešno poziva k spoštovanju dogovorjenih zavez.

Vlada bivšega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je ponovno izrazila namero po priključitvi Grenlandije k ozemlju ZDA. Neimenovani uradnik in tesen sodelavec predsednika je v izjavah za javnost poudaril prepričanje, da se nobena tuja sila ne bo vojaško zoperstavila zahtevam ZDA glede tega strateškega otoka. Izjave so sledile stopnjevanju napetosti na mednarodnem prizorišču, pri čemer so predstavniki ZDA ocenili, da morebitna priključitev ne bi sprožila oboroženega spopada. Administracija je poudarila, da Grenlandijo še vedno vidi kot potencialni del ZDA, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje v odnosih z Dansko, ki ima nad otokom suverenost. Po besedah Trumpovega zaupnika nihče ne bo tvegal konflikta z ZDA zaradi prihodnosti Grenlandije, kar kaže na agresivno zunanjepolitično držo takratne vlade v Washingtonu. Takšne ambicije so povezane s strateškim pomenom Arktike in bogatimi naravnimi viri na tem območju.

V švicarskem turističnem letovišču Crans-Montana je po uničujočem požaru v lokalu Le Constellation, ki je terjal 40 smrtnih žrtev, v javnost prišel podatek o hudih sistemskih pomanjkljivostih. Preiskava je razkrila, da v omenjenem objektu zadnjih pet let niso izvedli nobenega uradnega nadzora nad požarno varnostjo. Ta ugotovitev odpira vprašanja o odgovornosti lokalnih oblasti in morebitni vzročni povezavi med odsotnostjo inšpekcij in obsegom tragedije. Lokalne oblasti so se na razkritja že odzvale in napovedale korenite spremembe v postopkih nadzora. Občina bo v prihodnje uvedla strožje protokole in redne preglede vseh gostinskih objektov, da bi preprečila ponovitev podobnih dogodkov. Tragedija v priljubljenem smučarskem središču je sprožila val kritik glede varnostnih standardov v švicarskem turizmu, preiskovalci pa še vedno ugotavljajo neposredni vzrok za izbruh ognja v baru Inferno, ki se nahaja znotraj kompleksa.

Občina Crans-Montana je v torek uradno priznala resne pomanjkljivosti pri izvajanju rednih varnostnih nadzorov v lokalu Le Constellation, ki ga je v silvestrski noči uničil katastrofalen požar. Po zadnjih podatkih je v ognju življenje izgubilo 40 oseb, preiskava pa je razkrila, da objekt v obdobju med letoma 2020 in 2025 ni bil ustrezno pregledan s strani pristojnih služb. Predsednik občinskega sveta Nicolas Féraud je na novinarski konferenci izrazil globoko obžalovanje in poudaril, da bo občina prevzela polno odgovornost, ki jo bo v postopku določilo sodstvo. Kljub priznanju o pomanjkanju nadzorov je občinsko vodstvo pojasnilo nekatere tehnične vidike stavbe. Po besedah Férauda sistem požarnega alarma za tovrstne objekte po veljavni zakonodaji ni bil obvezen, število zasilnih izhodov pa naj bi teoretično zadoščalo za evakuacijo 200 oseb. Tragični dogodek je sprožil širšo razpravo o varnostnih standardih v švicarskih turističnih središčih, medtem ko preiskovalni organi še vedno ugotavljajo neposredni vzrok za izbruh ognja v priljubljenem lokalu.

V švicarskem letovišču Crans-Montana je v tragičnem požaru v baru življenje izgubilo 40 ljudi. Po besedah župana Nicolasa Férauda, ki je spregovoril na novinarski konferenci, omenjeni gostinski objekt od leta 2019 ni bil predmet varnostnih pregledov, čeprav bi morali tovrstni lokali letno opraviti obvezno inšpekcijo. Preiskovalci sumijo, da je požar povzročila pirotehnika oziroma ognjemet, ki se je sprožil znotraj objekta. Lokalne oblasti so priznale odpoved nadzornih mehanizmov, saj večletno obdobje brez varnostnih inšpekcij predstavlja resno kršitev varnostnih standardov. Dogodek je sprožil obsežno preiskavo o odgovornosti občinskih služb in lastnikov bara, saj bi redni pregledi verjetno odkrili pomanjkljivosti, ki so botrovale tako visokemu številu žrtev. Reševalne ekipe so se na kraju dogodka spopadale z zahtevnimi razmerami, identifikacija žrtev pa še vedno poteka.

Indijska volilna komisija (ECI) je v torek objavila osnutek revidiranega volilnega imenika za zvezno državo Utar Pradeš, iz katerega je bilo po posebnem postopku intenzivne revizije (SIR) odstranjenih 2,89 milijona volivcev. Od skupno 154,4 milijona registriranih volivcev v tej najštevilčnejši indijski zvezni državi so v novem osnutku ohranili 125,5 milijona imen oziroma 81,3 odstotka prejšnjega seznama. Glavni volilni uradnik države je pojasnil, da so s seznama izbrisali osebe, ki so umrle, se preselile ali so bile v sistemu zabeležene večkrat. Podrobnejša analiza podatkov je razkrila, da je med odstranjenimi imeni približno 4,6 milijona pokojnih volivcev in 2,55 milijona podvojenih vpisov. Namen obsežne revizije je bil zagotoviti integriteto volilnega procesa in preprečiti morebitne zlorabe na prihodnjih volitvah. Kljub drastičnemu zmanjšanju števila volivcev uradniki poudarjajo, da gre za nujen tehnični popravek, ki odraža dejansko stanje na terenu, saj so bili seznami v preteklosti obremenjeni z zastarelimi in netočnimi podatki.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je javno zahvalila osrednjim ameriškim medijskim hišam za njihovo ravnanje med nedavno vojaško operacijo v Venezueli. Zunanji minister Marco Rubio je izrazil hvaležnost medijem, ker so na prošnjo vlade zavestno zadržali objavo določenih informacij o vojaškem posegu, dokler operacija ni bila zaključena. Takšno sodelovanje je bilo po navedbah uradnega Washingtona ključno za zagotavljanje varnosti pripadnikov ameriških sil na terenu. Operacija, ki je bila usmerjena v destabilizacijo oziroma strmoglavljenje režima Nicolása Madura, je sprožila številne razprave o vlogi neodvisnih medijev in njihovem sodelovanju z oblastmi pri vprašanjih nacionalne varnosti. Kritiki opozarjajo, da bi tovrstni dogovori lahko postavili pod vprašaj novinarsko integriteto, medtem ko vlada vztraja, da je bila diskretnost nujna za preprečitev morebitnih žrtev. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti v regiji in neposredno vpletenost Združenih držav Amerike v venezuelsko politično krizo.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po izvedeni vojaški akciji v Venezueli in aretaciji tamkajšnjega predsednika Nicolasa Madura stopnjevala pritiske na več drugih držav. Trump je v javnih izjavah nakazal, da se zunanjepolitične prioritete Združenih držav Amerike zdaj osredotočajo na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran, ki bi se lahko znašli pod neposrednim pritiskom ali celo vojaško grožnjo. Washington je tem državam že naslovil niz opozoril, ki nakazujejo na morebitne prihodnje intervencije. Poleg omenjenih držav je ameriški predsednik ponovno obudil svojo kontroverzno namero o prevzemu Grenlandije. Ta poteza je že sprožila oster diplomatski odziv Danske, ki takšne težnje odločno zavrača. Analitiki ocenjujejo, da agresivna retorika Bele hiše po dogodkih v Venezueli kaže na vzpostavljanje novega modela ameriške zunanje politike, ki temelji na neposrednem uveljavljanju interesov s pomočjo pritiska in vojaške sile.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Zahodni del Japonske je prizadel potres z magnitudo 6,2. Zaradi potresa je bil delno ustavljen promet hitrih vlakov Shinkansen. Poročajo o poškodovanih, oblasti pa opozarjajo na možnost nadaljnjih popotresnih sunkov.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v pogovoru za televizijo CNN poudaril, da prevzem nadzora nad Grenlandijo predstavlja uradno stališče administracije predsednika Donalda Trumpa. Miller je izrazil prepričanje, da se nobena država ne bi vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi vprašanja prihodnosti otoka. Ob tem je neposredno izpodbijal legitimnost danskega nadzora nad ozemljem in se spraševal, na kakšni podlagi Danska sploh uveljavlja svoje ozemeljske zahteve. Svetovalec ameriškega predsednika je Grenlandijo označil za ključno območje za zagotavljanje varnosti v Arktični regiji in zaščito zavezništva Nato. Po njegovih besedah bi otok moral pripadati ZDA, da bi te lahko učinkovito opravljale vlogo vojaškega središča zavezništva. Miller se je spretno izognil vprašanju o morebitni uporabi vojaške sile za dosego tega cilja, a je hkrati nakazal, da evropski zavezniki ne bi tvegali neposrednega konflikta z Washingtonom. Izjave so povzročile precejšen nemir v Kopenhagnu in med ostalimi članicami Nata, medtem ko grenlandski voditelji možnosti hitre pripojitve za zdaj zavračajo.

Veleposlanik in stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je ostro obsodil nedavno dejanje Združenih držav Amerike, ki so po njegovih besedah ugrabile izvoljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo. Iravani je poudaril, da takšno ravnanje predstavlja grobo kršitev mednarodnega prava, vključno z načeli, ki urejajo imuniteto in dostojanstvo voditeljev držav. Po mnenju iranske diplomacije so ZDA s tem dejanjem neposredno posegle v suverenost Venezuele in zanemarile ustaljene diplomatske norme, ki varujejo visoke predstavnike tujih vlad. Iranski predstavnik je izpostavil, da ugrabitev predsednika Bolivarske republike Venezuele pomeni nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Iravani je v svoji izjavi zahteval spoštovanje mednarodnih pogodb in zaščito, ki jo pravo priznava šefom držav, ne glede na politična nestrinjanja. Dogodek je sprožil ostre odzive v Teheranu, kjer dejanja Washingtona vidijo kot kršitev temeljnih listin Združenih narodov, ki prepovedujejo tovrstne posege v notranje zadeve suverenih držav.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

V bližini predsedniške palače Miraflores v središču venezuelske prestolnice Caracas so v ponedeljek zvečer odjeknili streli, ki so povzročili preplah med prebivalstvom. Po navedbah vladnih virov so policijske sile uporabile strelno orožje kot odvračilni ukrep proti dronom, ki so brez ustreznega dovoljenja preletavali varovano območje. Uradni predstavniki režima so kasneje poudarili, da v državi vlada popolna mirnost in da ni prišlo do nobenih neposrednih spopadov. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti, vendar viri blizu vlade zagotavljajo, da je situacija pod nadzorom in da država deluje normalno. Po prvotnih poročilih prič o intenzivnem streljanju so oblasti pojasnile, da je šlo za nadzorovano ukrepanje policije proti neznanim letalnikom. Poročil o morebitnih poškodovanih ali materialni škodi za zdaj ni, prav tako pa ostaja nejasno, kdo je upravljal z droni, ki so kršili zračni prostor nad sedežem vlade.

Nekdanji ameriški vojaški obveščevalec in analitik Scott Ritter je v nedavnih izjavah zatrdil, da je Ruska federacija s svojimi dejanji korenito spremenila strateške načrte Zahoda. Po njegovih besedah se je Rusija iz trenutne konfrontacije izšla močnejša, medtem ko naj bi bila Severnoatlantska zveza (Nato) obsojena na poraz. Ritter poudarja, da ruska stran s svojo vojaško in politično držo diktira nove pogoje v mednarodnem prostoru. Analitik, ki je znan po svojih proruskih stališčih, meni, da so zahodne države podcenile zmogljivosti Moskve. Trdi, da se je ruska vojaška industrija in strateška moč v času trajanja spopadov v Ukrajini okrepila, kar naj bi dolgoročno ogrozilo kohezijo in varnostno arhitekturo Nata. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Moskvo in Brusljem, ko obe strani krepita svoje obrambne položaje vzdolž meja.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

Venezuelska opozicijska voditeljica in lanskoletna nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado je v intervjuju za Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki velja za eno najostrejših kritičark režima v Caracasu, trenutno ne razkriva svoje natančne lokacije, potem ko je decembra lani tajno zapustila Venezuelo in odpotovala v Oslo. Njena vrnitev bi lahko dodatno zaostrila politično napetost v državi, kjer si opozicija prizadeva za demokratične spremembe. Machadova je poudarila svojo zavezanost nadaljnjemu boju za politično svobodo v Venezueli, vendar podrobnosti o načinu ali točnem datumu vrnitve zaradi varnostnih razlogov ostajajo neznane. Trenutno se po lastnih navedbah nahaja v tujini, od koder usklajuje mednarodno podporo za opozicijsko gibanje.

Prva dama Venezuele in soproga predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, se je na sodišču v New Yorku pojavila z vidnimi znaki fizičnih poškodb. Po poročanju prisotnih je imela podplutbe pod očmi in povito čelo, kar je sprožilo številna ugibanja o izvoru njenih poškodb v mednarodni javnosti. Čeprav podrobnosti o naravi sodnega postopka in razlogih za njeno prisotnost na ameriških tleh v prvih poročilih niso bile v celoti razjasnjene, je njen videz pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Dogodek se odvija v času zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, ki proti venezuelskemu vrhu že dlje časa vodijo različne pravne postopke. Pojav Floresove z znaki telesnih poškodb v javnem prostoru, kot je sodna dvorana, predstavlja nenavaden dogodek za tako visoko politično osebnost, vendar uradni viri iz Caracasa ali Washingtona za zdaj niso podali pojasnil glede njenega zdravstvenega stanja ali okoliščin, ki so privedle do omenjenih poškodb.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Nekdanjega malezijskega premierja Mahathirja Mohamada so v torek zjutraj po padcu na njegovem domu v Kuala Lumpurju odpeljali v bolnišnico. Stoletni politik je po besedah svojega tiskovnega predstavnika Sufija Yusoffa padel med prehodom z balkona v dnevno sobo. Na opazovanje v Nacionalni inštitut za srce so ga prepeljali z reševalnim vozilom ob 9.30 po lokalnem času. Kljub nesreči je Mahathir ostal pri zavesti, njegovo stanje pa trenutno zahteva zdravniški nadzor, značilen za osebe njegove starosti ob tovrstnih poškodbah. Mahathir Mohamad, ki je v svoji dolgi politični karieri dvakrat vodil malezijsko vlado, velja za eno najvplivnejših osebnosti v sodobni zgodovini jugovzhodne Azije. Čeprav podrobnejših informacij o resnosti njegovih poškodb javnosti še niso razkrili, je tiskovni predstavnik potrdil, da je bil ob sprejemu v bolnišnico buden in odziven. Njegovo zdravstveno stanje se v zadnjih letih pozorno spremlja, saj je bil zaradi težav s srcem in drugih starostnih težav že večkrat hospitaliziran.

Avstralska policija je izginotje matere Trishe Graf na daljnem severu zvezne države Južna Avstralija razglasila za sumljivo in sprožila preiskavo o hujšem kaznivem dejanju. Preiskovalci so po analizi okoliščin njenega izginotja ugotovili, da obstajajo indici, ki nakazujejo na morebitno vpletenost tretjih oseb ali nasilno dejanje, čeprav podrobnosti o dokazih javnosti še niso razkrili. Lokalne oblasti so območje izginotja zavarovale in začele obsežno iskalno akcijo, v katero so vključene specializirane enote. Policija prebivalce prosi za kakršne koli informacije, ki bi lahko pomagale pri osvetlitvi primera, saj primer obravnavajo z najvišjo stopnjo prioritete. Do sedaj preiskava še ni obrodila konkretnih rezultatov o lokaciji pogrešane osebe.

V Parizu je 6. januarja potekalo ključno srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki združuje zahodne zaveznice Ukrajine. Glavni namen vrha v francoski prestolnici je bila razprava o nadaljnji vojaški in finančni pomoči Kijevu sredi zaostrovanja varnostnih razmer. Srečanje je pritegnilo posebno pozornost zaradi udeležbe visokih predstavnikov bodoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Po poročanju tujih medijev, vključno s Politico in TF1, sta se pogovorov udeležila posebni odposlanec Steven Witkoff in predsednikov zet Jared Kushner. Prisotnost Witkoffa in Kushnerja nakazuje morebitne premike v ameriški zunanji politiki do ukrajinskega konflikta, saj bosta imela omenjena ključno vlogo pri oblikovanju strategije nove vlade Združenih držav Amerike. Na srečanju so se srečali tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim so razpravljali o možnostih za končanje spopadov in zagotavljanju varnostnih jamstev. Francoski gostitelji so srečanje označili za pomemben korak pri usklajevanju mednarodne podpore, ki bi lahko privedla do novih diplomatskih pobud na evropskih tleh.

V Londonu je v soboto v 97. letu starosti umrla Eva Schloss, preživela žrtev holokavsta in polsestra svetovno znane pismovalke Anne Frank. Schloss, ki se je rodila leta 1929 na Dunaju kot Eva Geiringer, je večino svojega življenja po vojni posvetila izobraževanju o grozotah nacizma in boju proti sovraštvu. Potem ko je leta 1938 po aneksiji Avstrije z družino zbežala v Amsterdam, je tam spoznala Anne Frank, s katero sta postali prijateljici še pred odhodom v skrivanje. Njeno družino so po dveh letih skrivanja v okupirani Nizozemski izdali, nakar so bili deportirani v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Schloss je taborišče preživela, po vojni pa se je njena mati poročila z Ottom Frankom, očetom Anne Frank, ki je bil edini preživeli član svoje družine. Eva Schloss je bila soustanoviteljica sklada Anne Frank Trust UK in je prejela številna priznanja za svoje delo na področju človekovih pravic. Sožalje ob njeni smrti je izrazil tudi britanski kralj Karel III., ki je poudaril njen izjemen pogum in prizadevanja za promocijo prijaznosti ter razumevanja med ljudmi.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo uradno potrdilo zmago generala Mamadija Doumbouye na prvih predsedniških volitvah po vojaškem udaru leta 2021. Doumbouya, ki je državo vodil kot vodja hunte, je po podatkih generalnega direktorata za volitve prejel 86,7 odstotka glasov. Volitve so potekale 28. decembra v skladu z novo ustavo, ki je odpravila prepoved kandidiranja vojaških voditeljev in podaljšala predsedniški mandat s petih na sedem let. Kljub očitkom opozicije o manipulaciji volilnih rezultatov je drugouvrščeni kandidat Yero Baldé, ki je prejel 6,59 odstotka glasov, svojo pritožbo umaknil dan pred razglasitvijo sodbe vrhovnega sodišča. Doumbouya je v televizijskem nagovoru poudaril pomen narodne enotnosti in pozval k izgradnji nove Gvineje, ki bo temeljila na miru in pravičnosti. Mednarodni opazovalci in kritiki opozarjajo, da je proces utrdil oblast vojaške elite pod krinko demokratičnega procesa.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Kanadski premier Mark Carney je podprl imenovanje nekdanje ministrice za promet in notranjo trgovino Chrystie Freeland na položaj svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Carney je poudaril, da ima Freelandova edinstvene kvalifikacije za tovrstno delo, njeno novo vlogo pa je označil za dodaten dokaz neomajne podpore Kanade Ukrajini v njenem prizadevanju za obnovo in razvoj. Freelandova je ob nastopu nove funkcije sporočila, da zapušča položaj posebne predstavnice kanadskega premierja za obnovo Ukrajine. Njena selitev v svetovalno ekipo v Kijevu pomeni tesnejše neposredno sodelovanje med kanadsko politično elito in ukrajinsko administracijo, kar naj bi pospešilo izvajanje gospodarskih reform in strateško načrtovanje povojne rekonstrukcije države.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je ponoči prišlo do incidenta v bližini predsedniške palače Miraflores. Lokalni prebivalci so poročali o intenzivnem streljanju, medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o preletih domnevnih brezpilotnih letalnikov nad objektom. Venezuelska vojska naj bi na drone streljala z namenom nevtralizacije morebitne grožnje v varovanem območju. Zaradi stopnjevanja napetosti so oblasti na ključnih prometnicah v mestu razporedile tanke in druga oklepna vozila. Gre za varnostno operacijo, katere namen je zavarovanje predsedniške rezidence in okolice, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših pojasnil o naravi incidenta ali morebitnih žrtvah. Razmere v prestolnici ostajajo napete, vojaška prisotnost pa je vidno povečana.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Predstavniki 35 držav in visokih diplomatov Združenih držav Amerike so se v Parizu zbrali na ključnem srečanju, namenjenem oblikovanju konkretnih varnostnih jamstev za Ukrajino. Glavni cilj pogovorov je bil določiti prispevke posameznih zaveznic, ki bi Kijevu zagotovili dolgoročno varnost v primeru morebitne prekinitve ognja z Rusijo. Razpravljali so o prihodnji vojaški pomoči in mirovnih aranžmajih, s katerimi bi preprečili morebitno ponovitev ruske agresije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred obiskom francoske prestolnice izvedel kadrovsko prevetritev v varnostnem aparatu in zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe. Ta poteza je del širših prizadevanj za utrditev državnih institucij pred ključno fazo diplomatskih pogajanj. V Parizu se je zbralo več kot 27 voditeljev držav, ki podpirajo načrt za končanje vojne pod posredovanjem Washingtona, s čimer želijo zagotoviti stabilnost v regiji tudi po morebitnem podpisu mirovnega sporazuma.

V Iranu se nadaljujejo krvavi protesti, ki so po navedbah organizacij za človekove pravice terjali že najmanj 35 življenj, med katerimi so tudi štirje otroci. Po podatkih organizacije HRANA s sedežem v Združenih državah Amerike se nemiri, ki trajajo že več kot teden dni, nezadržno širijo po državi. Iranske oblasti so do torka aretirale približno 1200 ljudi, vendar to ni ustavilo demonstrantov, ki zahtevajo korenite družbene in politične spremembe. Dogajanje v Iranu spremlja tudi mednarodna javnost. Ameriški predsednik Donald Trump je iranskemu režimu javno zagrozil s strogimi ukrepi v primeru nadaljnjega nasilja nad protestniki. Kljub napetostim in grožnjam z uporabo sile se protestno gibanje v številnih iranskih mestih stopnjuje, kar povečuje tveganje za dodatno zaostritev razmer in nove žrtve med civilnim prebivalstvom.

Srbijo je danes zajelo izrazito hladno zimsko vreme, ki so ga zaznamovali močno sneženje in nevarnost ledene gore. Republiški hidrometeorološki zavod je izdal rdeči, oranžni in rumeni meteoalarm za različne dele države, saj so vremenske razmere nevarne za promet in infrastrukturo. V zahodnih, osrednjih in vzhodnih predelih države se je dež ob stiku s tlemi spreminjal v led, medtem ko je na severu in zahodu prevladovalo sneženje. Temperature so se gibale v razponu od -2 do 8 stopinj Celzija, pri čemer so ponekod zabeležili t. i. ledeni dan, ko najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Napovedi za prihodnje dni kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, zlasti na severu države, kjer bo oblačno s snežnimi plohami. Na jugu in jugovzhodu Srbije so bile temperature nekoliko višje, vendar se tudi tam pričakuje postopen prehod padavin v sneg. Razlika v temperaturi med severom in jugom je bila na določene praznične dni zelo izrazita, saj so na jugu namerili tudi do 14 stopinj Celzija, preden je hladna fronta preplavila celotno ozemlje. Voznike in pešce opozarjajo na izjemno poledico, ki nastaja zaradi ledenega dežja.

Komisar policije avstralske zvezne države Novi Južni Wales, Mal Lanyon, je sprejel odločitev o morebitnem podaljšanju prepovedi javnih zbiranj v Sydneyju, potem ko so oblasti v nedeljo aretirale tri osebe. Kljub veljavni prepovedi, ki je bila uvedena po nedavnem terorističnem napadu v nakupovalnem središču Bondi, se je pred mestno hišo v Sydneyju zbralo približno 250 protestnikov. Policija je ob tem uporabila posebna pooblastila, ki so bila uveljavljena kot odziv na varnostno grožnjo v mestu. Napetosti v mestu so se stopnjevale po tem, ko so se protestniki udeležili nepooblaščenega shoda, kar je privedlo do policijskega posredovanja in aretacij. Komisar Lanyon je preučil potrebo po podaljšanju teh izrednih ukrepov, ki omejujejo svobodo zbiranja, da bi zagotovil javno varnost in preprečil morebitne nove nerede v luči nedavnih tragičnih dogodkov v Sydneyju.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev predstavlja preobrat, saj je septembra lani še napovedoval nadaljevanje političnega boja. Kot ključni razlog za umik je navedel potrebo po polni posvečenosti guvernerskemu delu, zlasti obravnavanju obsežnih goljufij z davkoplačevalskim denarjem, ki pretresajo zvezno državo. Walz je poudaril, da bi mu volilna kampanja odvzela dragocen čas, ki ga želi porabiti za zaščito prebivalcev pred kriminalnimi skupinami, ki so izkoristile javna sredstva. Politični analitiki njegovo potezo povezujejo z vse večjim pritiskom javnosti in zveznih organov zaradi preiskav o kraji več sto milijonov dolarjev proračunskega denarja. Walz je priznal svojo odgovornost za nastale razmere, medtem ko tožilstvo v Minnesoti opozarja na industrijski obseg prevar v programih za prehrano in avtizem. Ankete javnega mnenja so pokazale, da kar 69 odstotkov volivcev meni, da bi moral guverner storiti več za preprečevanje goljufij, kar je močno načelo njegovo politično podobo po neuspešni kandidaturi za podpredsednika Združenih držav Amerike.

Francoski gledališki in filmski igralec Arnaud Denis je javno naznanil, da je v Belgiji sprožil postopke za evtanazijo zaradi neznosnih bolečin, ki so posledica operacije kile. Denis, ki je postal vidnejši žvižgač v aferi z neustreznimi mrežastimi vsadki za kile, se je za poseg odločil leta 2023, vendar mu je proteza povzročila trajne poškodbe živčevja in kronične bolečine. Kljub poznejši odstranitvi vsadka se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, kar ga je privedlo do odločitve o končanju življenja. Igralec je svoje stanje primerjal z rakom v terminalni fazi in poudaril, da nima več nobene kakovosti življenja. Njegov primer je ponovno odprl vprašanja o varnosti medicinskih pripomočkov in odgovornosti proizvajalcev mrežic, ki se pogosto uporabljajo pri operacijah kil. Denis s svojo zgodbo opozarja na tisoče pacientov, ki se po svetu spopadajo s podobnimi zapleti, medtem ko francoska zakonodaja glede pomoči pri končanju življenja ostaja strožja od belgijske.

V Nemčiji so minulo noč zaznali drastičen padec temperatur, ki je prinesel mraz, zmrzal in ponekod tudi snežne padavine. Nemška vremenska služba je izdala uradna opozorila za več regij, kjer so nizke temperature in zimske razmere najbolj ogrožale prometno varnost in zdravje ljudi. Prebivalce in potnike so pozvali k uporabi toplih oblačil ter previdnosti pri gibanju na prostem, saj so se temperature marsikje spustile krepko pod ledišče. Razmere so bile posebej zahtevne v višje ležečih predelih in na severu države, kjer je sneg povzročal težave v cestnem prometu. Meteorologi opozarjajo, da se bo takšen trend mrzlega vremena nadaljeval, kar bi lahko vplivalo na oskrbo z energijo in povečalo tveganja za poškodbe na infrastrukturi. Pristojne službe so v pripravljenosti, da zagotovijo nemoteno delovanje javnih storitev kljub zahtevnim vremenskim pogojem.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah poročali o intenzivnem streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores. Po navedbah prič in virov, blizu venezuelski vladi, so v neposredni bližini rezidencije zaznali tudi prisotnost neznanih brezpilotnih letalniki, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem napadu na državni vrh. Varnostne sile so na območju nemudoma okrepile svojo prisotnost, medtem ko uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali storilcih za zdaj še ni. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi. Agencija AFP poroča, da so očividci slišali rafalno streljanje, ki je trajalo dlje časa. Čeprav nekateri lokalni mediji dogodek opisujejo kot poskus napada z droni na palačo, venezuelske oblasti še niso podale končne izjave o naravi dogodka ali o tem, kje se je v času incidenta nahajal predsednik Nicolás Maduro. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nadzor nad zračnim prostorom nad palačo pa je poostren.

V ljudski bolnišnici v okrožju Xuyi v kitajski provinci Jiangsu se je med porodom z carskim rezom zgodil hud zdravniški incident. Babica je med opravljanjem rutinskega posega rezanja popkovine novorojenčku nenamerno odrezala del sredinca na levi roki. Oče otroka, gospod Sheng, je dogodek javno razkril na družbenih omrežjih, kjer je izrazil ogorčenje nad po njegovem mnenju nedopustno napako osebja v tako veliki zdravstveni ustanovi. Bolnišnica se je na obtožbe odzvala s pojasnilom, da se je dojenček med posegom nenadoma premaknil, kar naj bi povzročilo nesrečo. Kljub takojšnji operativni oskrbi prsta starši poročajo, da ima otrok težave z gibanjem roke in se ponoči pogosto zbuja v bolečinah in krčih. Družina zahteva odgovornost in ustrezno odškodnino, medtem ko primer sproža širšo razpravo o varnostnih protokolih v kitajskih porodnišnicah in strokovnosti tamkajšnjega medicinskega osebja.

Policija v mestu Columbus v ameriški zvezni državi Ohio je objavila videoposnetek nadzorne kamere, ki prikazuje osebo, ki bi lahko bila povezana z umorom zobozdravnika Spencerja Tepeja in njegove žene Monique. Zakonca sta bila ustreljena 30. decembra v zgodnjih jutranjih urah, po ocenah preiskovalcev med 2. in 5. uro zjutraj. Na posnetku je vidna zamaskirana oseba s kapuco, ki se je v kritičnem času gibala v bližini doma žrtev. Preiskovalci upajo, da bo javna objava posnetka pomagala pri identifikaciji osumljenca, saj za zdaj še nimajo trdnih informacij o storilcu ali motivu za napad. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, policija pa primer obravnava kot prednostno nalogo. Kljub objavi novih dokazov osumljenca še niso pridržali, preiskava pa se osredotoča na analizo gibanja osebe na posnetku in zbiranje pričevanj sosedov.

Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Zahodni del Japonske je v torek stresel močan potres z magnitudo 6,2, je sporočila Japonska meteorološka agencija (JMA). Epicenter potresa je bil v regiji Čugoku, ki leži na glavnem japonskem otoku Honšu. Oblasti so nemudoma preučile podatke o morebitnih premikih morske gladine, vendar neposredne nevarnosti cunamija po prvih podatkih ni bilo. Tresenje tal so čutili prebivalci širšega območja, vendar za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Japonska, ki leži na tisočletno dejavnem tistem pacifiškem ognjenem obroču, redno beleži seizmične aktivnosti, zato so varnostni protokoli in gradbeni standardi v državi med najstrožjimi na svetu. Reševalne službe ostajajo v stanju pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pred morebitnimi popotresnimi sunki, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.

Zahodnoavstralska policija je objavila slike grafitov, za katere verjame, da so povezani s 14 let starim izginotjem in domnevnim umorom Charlieja Parka.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

V mestu Guanshan v okraju Taitung na vzhodu Tajvana se je v zgodnjih jutranjih urah odvila družinska tragedija, v kateri sta bila udeležena brata s priimkom Chen. Po močnem popivanju sta se sprla, spor pa se je sprevrgel v fizično obračunavanje. Mlajši brat je z nožem za sadje zabodel starejšega v predel trebuha, kar je povzročilo hude telesne poškodbe z izpadom notranjih organov. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico Mackay, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje, vendar je ostal pri zavesti. Policijska preiskava je razkrila preobrat v dogajanju, saj prvi podatki kažejo, da je mlajši brat morda ravnal v samoobrambi. Po navedbah policije naj bi spor sprožil starejši brat, ki je prvi vzel nož in se z njim spravil na mlajšega. Mlajši brat po dogodku ni pobegnil, temveč je sam poklical reševalne službe in se predal organom pregona. Policija v Guanshanu trenutno preiskuje vse okoliščine dogodka, vključno z navedbami drugih družinskih članov, ki so bili prisotni v hiši.

Policija in reševalne službe so v narodnem parku Kahurangi na novozelandskem Južnem otoku razširile iskalno akcijo za 66-letnim Grahamom Garnettom. Pohodnik bi se moral s poti v območju rek Baton in Ellis vrniti že 30. decembra, vendar ga od takrat niso več opazili. Iskanje na zahtevnem terenu poteka že več dni, pri čemer so se ekipam na tleh pridružili tudi helikopterji, ki preletavajo širše območje narodnega parka. Operacija se osredotoča na razčlenjen teren, kjer so razmere za iskanje zahtevne. Kljub intenzivnemu prizadevanju reševalcev in uporabi zračne podpore policija do zdaj ni našla sledi za pogrešanim moškim. Graham Garnett velja za izkušenega pohodnika, vendar naraščajoča časovna vrzel od njegovega predvidenega povratka povečuje zaskrbljenost reševalnih služb glede njegove varnosti v divjini.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavni izjavi podal trditev, da realni svet temeljito upravljata sila in moč. Miller je poudaril, da so tovrstna načela »železni zakoni sveta«, ki prevladujejo nad mednarodnimi pravili in diplomatskimi vljudnostmi. Po njegovih besedah razprave o mednarodnem bontonu ne odražajo dejanskega stanja globalne politike, temveč so v ospredju predvsem zmogljivosti posameznih držav za uveljavljanje lastnih interesov. Takšna retorika odraža premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike proti bolj realistični ali celo transakcijski doktrini, ki daje prednost nacionalni moči pred večstranskimi dogovori. Izjava je sprožila odzive v diplomatskih krogih, saj nakazuje na zmanjševanje pomena mednarodnih institucij in norm, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Millerjeve besede potrjujejo usmeritev trenutne administracije k politiki moči kot primarnemu sredstvu za doseganje geopolitičnih ciljev.

Zgornji srednji zahod Združenih držav Amerike je v torek zajelo nevarno zimsko vreme z ledenim deževjem in gosto meglo, kar je močno otežilo jutranji promet. Meteorologi so za regijo Northland izdali opozorila pred poledico, saj so napovedali nabiranje ledu do debeline pol centimetra. Čeprav so bile količine padavin relativno majhne, je tanek sloj ledu na neobdelanih voziščih, mostovih in nadvozih povzročil spolzke vozne razmere prav v času jutranje prometne konice. Poleg poledice je težave povzročala tudi gosta megla, zaradi katere je bila vidljivost močno zmanjšana po celotnem območju, vključno z gorovjem Iron Range. Vremenske razmere se bodo po napovedih čez dan sicer stabilizirale, saj se bo območje nizkega zračnega tlaka pomaknilo proti vzhodu, temperature pa se bodo gibale tik nad lediščem. Kljub temu vremenoslovci opozarjajo na nevarnost ponovnega sneženja in vdora hladnejšega zraka z močnimi sunki vetra v prihodnjih dneh. Dogajanje sledi nizu ekstremnih vremenskih nihanj v začetku leta 2026, ko so se prebivalci regije spopadali tako z arktičnim mrazom kot z nenadnimi otoplitvami. Na Aljaski so prebivalce obalnih območij, kot je Jakolof Bay, dodatno opozorili na nevarnost poplavljanja obalnih zemljišč zaradi visoke plime in nevihtnega vala. Izboljšanje razmer se pričakuje v sredo in četrtek, ko bodo temperature v nekaterih delih države narasle nad ničlo.

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Državna prometna policija ameriške zvezne države Missouri je sporočila, da je v času novoletnih praznikov na tamkajšnjih cestah življenje izgubilo pet oseb. Po besedah nadzornika patrulje, polkovnika Michaela A. Turnerja, se je v uradnem obdobju štetja od 31. decembra do 4. januarja v prometnih nesrečah poškodovalo še 87 ljudi. Preliminarni statistični podatki kažejo na številne incidente na državnih cestah, medtem ko o nesrečah na vodi ali utopitvah niso poročali. Policisti so v tem obdobju obravnavali večje število prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami. Kljub povečanemu nadzoru na cestah so se najhujše nesreče zgodile v različnih delih države, vključno z območji v bližini mest Jefferson City in Columbia. Oblasti so ob objavi podatkov poudarile pomen varnosti v cestnem prometu med prazničnimi konci tedna, ko je gostota prometa običajno višja.

Karl Jacobson, načelnik policije v ameriškem mestu New Haven, je v ponedeljek nenadno odstopil s položaja po razkritju obtožb o kraji denarja iz oddelčnega sklada. Župan Justin Elicker je sporočil, da je Jacobson priznal prilaščanje sredstev iz sklada, ki je sicer namenjen plačilu informatorjev za pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Nepravilnosti so odkrili trije njegovi namestniki, ki so se z njim soočili v ponedeljek zjutraj, nakar je načelnik priznal, da je denar uporabil v zasebne namene. Župan Elicker je dejanje označil za šokantno izdajo javnega zaupanja in poudaril, da nihče ni nad zakonom. Jacobson, ki je policijo v enem največjih mest v Connecticutu vodil več kot tri leta, se je za upokojitev odločil ravno v trenutku, ko ga je župan nameraval suspendirati. Preiskava o tem, kolikšen znesek je bil odtujen in kako dolgo je trajalo odtekanje denarja, še poteka. Do imenovanja novega vodje bo policijo kot vršilec dolžnosti vodil namestnik David Zannelli.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Oblasti so zaključile iskanje gorskih levov na odmaknjeni poti v Koloradu, kjer je bila usodno napadena pohodnica. Ubita sta bila dva gorska leva, od katerih je imel eden na sebi človeški DNK. Tretjega gorskega leva niso našli.

Načelnica policije Janny Knol je v televizijski oddaji Pauw & De izjavila, da je bilo nasilje nad policisti med novoletno nočjo delno načrtovano.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je v nedeljo zbralo več sto ljudi, ki so se s tiho procesijo in mašo poklonili žrtvam uničujočega požara v lokalu Le Constellation. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah novega leta, je po zadnjih podatkih zahtevala 40 življenj, več kot sto ljudi pa je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi najstniki, stari komaj 14 ali 15 let, kar je še dodatno pretreslo lokalno skupnost in obiskovalce elitnega letovišča. Svojci in prijatelji so se v mrazu sprehodili skozi ulice letovišča do improviziranega spomenika v bližini pogorelega bara. Procesija se je začela po maši v nabito polni cerkvi, ki so se je udeležili številni pretreseni starši in mladostniki. Identifikacija žrtev ostaja izjemno zahtevna zaradi stopnje opeklin, kar podaljšuje agonijo družin, ki čakajo na uradne potrditve o usodi svojih bližnjih. Po navedbah tožilstva so požar najverjetneje povzročile goreče sveče, ki so vžgale strop v kletnih prostorih lokala. Švicarske oblasti so zaradi dogodka sprožile obsežno preiskavo. Upravljavca bara sta že pod drobnogledom kriminalistov zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja iz malomarnosti. Dogodek je sprožil razprave o varnostnih standardih v nočnih klubih in uporabi pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, medtem ko se letovišče sooča z eno najhujših tragedij v svoji zgodovini.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

V kalifornijskem zabaviščnem parku Disneyland se je med zimskimi počitnicami zgodil nasilen incident, v katerem je oče utrpel hude poškodbe glave. Do spora je prišlo v vrsti za priljubljeno atrakcijo Indiana Jones Adventure, ko so se obiskovalci sprli zaradi domnevnega preskakovanja vrste. Po navedbah prič se je verbalni konflikt hitro sprevrgel v fizično obračunavanje, v katerem je bil moški huje poškodovan. Policija v Anaheimu je potrdila, da dogodek že preiskujejo kot nasilen napad. Zabaviščni park je bil v času incidenta zaradi praznikov močno zaseden, kar je dodatno stopnjevalo napetosti med čakajočimi obiskovalci. Varnostna služba parka in policisti so morali posredovati, da so preprečili nadaljnje nasilje, medtem ko so poškodovanega očeta oskrbeli reševalci. Za zdaj podrobnejših informacij o stanju žrtve ali morebitnih aretacijah policija še ni razkrila.

Lastnik odročne kmetije v Avstraliji je v ekskluzivnem pogovoru razkril, da sta domnevna storilca strelskega napada v Bondiju, oče in sin, večkrat obiskala njegovo posestvo z namenom urjenja v streljanju. Moški, identificiran le kot Jimmy, je pojasnil, da je dvojici dovolil uporabo svojega zemljišča za streljanje, ne da bi takrat poznal njune prave namene ali identiteto. Šele po tragičnem dogodku je spoznal, da sta se na njegovem domu pripravljala na napad, ob čemer je izrazil olajšanje, da se nasilje takrat ni obrnilo proti njemu. Preiskovalci zdaj preučujejo pogostost njunih obiskov in naravo dejavnosti na kmetiji, kar bi lahko pojasnilo stopnjo načrtovanja pred incidentom v nakupovalnem središču. Lastnik posestva je poudaril, da sta se moška zdela običajna obiskovalca, vendar njuna zgodovina obiskov zdaj meče novo luč na radikalizacijo in priprave na nasilno dejanje, ki je pretreslo avstralsko javnost. Policija nadaljuje z zbiranjem dokazov na lokaciji, da bi ugotovila, ali so bili na posestvu prisotni še drugi posamezniki.

Kanadska policija je sprožila obsežno iskalno akcijo za 33-letnim Shelbyjem Kranom, ki je na novoletno jutro pobegnil iz zapora z nizko stopnjo varovanja v Edmontonu. Crane, ki prestaja desetletno zaporno kazen zaradi uboja, je izginil iz centra Stan Daniels Healing Centre v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja. Oblasti so javnost zaprosile za pomoč pri iskanju ubežnika, vendar hkrati opozarjajo na previdnost. Policijska služba v Edmontonu je sporočila, da kljub intenzivnim prizadevanjem obsojenca še niso izsledili. Iskanje se nadaljuje na širšem območju mesta, preiskovalci pa preverjajo vse prejete namige državljanov. Gre za zveznega zapornika, kar pomeni, da so v postopek iskanja vključene širše varnostne strukture, ki poskušajo čim hitreje zagotoviti varnost lokalne skupnosti.

Policisti so v sodelovanju z mednarodnimi organi v Bolgariji in na Hrvaškem prijeli dva moška, stara 46 in 48 let, ki sta osumljena sodelovanja pri oboroženem ropu luksuzne zlatarne na grškem polotoku Halkidika. Rop, ki se je zgodil 2. septembra v prestižnem hotelskem kompleksu, naj bi izvedla zloglasna kriminalna skupina Rožnati panterji. Storilci so iz prodajalne odtujili luksuzne ročne ure in nakit, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 580.000 evrov. Preiskovalci so ugotovili, da so pri dejanju sodelovale štiri osebe, ki so v prostor vstopile zamaskirane in po izvršitvi kaznivega dejanja pobegnile z vozilom. Grški organi pregona so na podlagi zbranih dokazov in forenzičnih analiz identificirali osumljenca ter zanju izdali evropska naloga za prijetje. Aretaciji sta rezultat tesnega sodelovanja med pododdelkom za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije in policijskimi upravami sosednjih držav. Osumljenca sta trenutno v postopku izročitve Grčiji, kjer se bosta spopadla z obtožbami o vodenju in sodelovanju v hudodelski združbi ter storitvi velike tatvine. Policija še vedno išče preostale člane skupine, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi ropa.

Po aretaciji Nicolása Madura, ki ga je izvedla ameriška vojska v Venezueli, je opozicijska voditeljica Maria Corina Machado napovedala skorajšnjo vrnitev v državo in kritizirala začasno predsednico Rodriguez. Donald Trump je izjavil, da bo padec Madura prizadel Kubo, katere ekonomija se sooča s težavami. Po mnenju Luo Guanconga je aretacija Madura pomembna vojaška operacija. Trump je izpostavil tudi venezuelske zaloge nafte in rudna bogastva, hkrati pa omenil Grenlandijo kot cilj.

V Bologni so v bližini parkirišča na železniški postaji našli mrtvega 34-letnega sprevodnika Trenitalie, Alessandra Ambrosia. Umrl je zaradi več vbodnih ran. Policija preiskuje posnetke nadzornih kamer, storilec pa je še vedno na begu.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

V Walesu je na prvi dan novega leta po nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja umrl 11-letni deček. Mati umrlega se je s čustvenim zapisom poklonila svojemu sinu, ki ga je opisala kot ljubečega, skrbnega in bistrega otroka. Po poročanju lokalnih medijev je dečku postalo slabo v ponedeljek, 1. januarja, nato pa je kljub pomoči še isti dan preminil. Tragični dogodek je močno prizadel lokalno skupnost in dečkovo družino, ki se v teh težkih trenutkih sooča z nepričakovano izgubo. Okoliščine smrti še niso podrobno pojasnjene, vendar uradni viri navajajo, da se je zdravstveno stanje otroka kritično poslabšalo v zelo kratkem času. Družina je v izjavah za javnost izpostavila dečkovo veselo naravo in dejstvo, da je bila izguba povsem nepričakovana.

Trije najstniki so bili na sodišču Old Bailey v Londonu obsojeni na zaporne kazni zaradi umora 52-letnega brezdomca Anthonyja Marksa. Napad se je zgodil v bližini prometnega vozlišča King's Cross, kjer so obsojenci žrtev brutalno napadli, jo udarili s pokrovom avtomobilskega motorja in poteptali do smrti. Po dejanju so se storilci ob truplu žrtve smejali in fotografirali, kar je služilo kot ključen dokaz njihove objestnosti. Sodišče je v sodbi poudarilo grozljivost dejanja in pomanjkanje kesanja, saj so se napadalci po usodnem napadu celo nastavljali objektivom svojih telefonov za sebke. Napad na nemočno osebo sredi Londona je sprožil val ogorčenja v britanski javnosti, saj gre za enega najbolj surovih primerov nasilja mladih nad ranljivimi skupinami prebivalstva v zadnjem času. Identiteta vseh vpletenih storilcev zaradi njihove starosti sprva ni bila v celoti razkrita javnosti, vendar so bile izrečene kazni neposredna posledica teže kaznivega dejanja.

Nigerijska komisija za policijske službe (PSC) je izdala uradno opozorilo glede poskusov izsiljevanja kandidatov, ki se potegujejo za zaposlitev v nigerijskih policijskih silah (NPF). Po navedbah vodje protokola in odnosov z javnostmi na sedežu PSC v Abuji, Tortyja Njokuja Kaluja, so prejeli več poročil o spletnih kavarnah in posameznih agentih, ki kandidatom za registracijo nezakonito zaračunavajo visoke zneske. Ti zneski naj bi dosegali 15.000 nigerijskih nairov (približno 9 evrov) ali več. Komisija je v izjavi za javnost poudarila, da je celoten postopek prijave za zaposlitev v policiji popolnoma brezplačen. Institucija je kandidate pozvala, naj ne nasedajo prevarantom in naj ne plačujejo nobenih pristojbin za storitve, ki bi morale biti dostopne brez stroškov. Ukrep je bil sprejet po tem, ko so se pojavile informacije o razširjenih zlorabah v spletnih centrih, kjer so nepošteni posamezniki izkoriščali nevednost iskalcev zaposlitve. S tem odločnim korakom želi PSC zaščititi integriteto zaposlovalnega postopka in zagotoviti, da revščina ali prevare ne bi preprečile usposobljenim posameznikom vstopa v varnostne sile. Organi pregona bodo pozorno spremljali dejavnosti spletnih kavarn in proti kršiteljem, ki izkoriščajo kandidate, ustrezno ukrepali.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je aktivnost gripe v Združenih državah Amerike dosegla najvišjo raven v zadnjih 25 letih. Izstopa nov sev virusa, imenovan subclade K. V New Yorku so zabeležili rekordno število hospitalizacij in primerov gripe, s skoraj 1000 novimi primeri v enem tednu. Zdravstveni strokovnjaki pozivajo k takojšnjemu cepljenju.

Oblasti v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so vložile obtožnice proti dvema najstnikoma zaradi nasilnih dejanj s smrtnim izidom, ki so se zgodila med silvestrovanjem. V mestu New Bedford v ameriški zvezni državi Massachusetts so aretirali 16-letnika iz Dartmoutha, ki naj bi z vozilom do smrti povozil 33-letno peško Nicolasso Venture Colaj in nato pobegnil s prizorišča nesreče. Žrtev je ravno zapuščala cerkveno srečanje, ko jo je ob polnoči zadel avtomobil, osumljenec pa se bo v ponedeljek na sodišču spoprijel z obtožbo uboja. Istočasno so v južnem Londonu britanske oblasti 17-letnega fanta obtožile umora, potem ko je bil v prvih trenutkih novega leta usodno zaboden moški. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po odštevanju do polnoči, kar je zasenčilo praznovanje v britanski prestolnici. Oba primera poudarjata porast nasilnih dogodkov med javnimi praznovanji, pri čemer so v obeh primerih vpleteni mladoletni storilci. Policijske preiskave v obeh državah se nadaljujejo, medtem ko lokalne skupnosti žalujejo za žrtvami novoletnega nasilja.

Ameriška zvezdnica resničnostnih šovov Kim Kardashian je na družbenem omrežju Instagram delila nove posnetke štirih mladičev pasme pomeranec, ki jih je za božič podarila svojim otrokom North, Saintu, Chicagu in Psalmu. Vsak izmed njenih štirih otrok je prejel svojega psa, s čimer se je zvezdnica odzvala na nedavne ostre kritike organizacije za pravice živali PETA. Kardashianova je s svojo objavo pokazala utrinke iz družinskega življenja in igro otrok z novimi hišnimi ljubljenčki. Zvezdnica se je za objavo odločila kljub opozorilom aktivistov, da živali ne bi smele biti obravnavane kot praznična darila. PETA je namreč poudarila, da žive živali zahtevajo dolgotrajno oskrbo in niso zgolj igrače za enkratno uporabo. Kardashianova se na neposredne očitke v besedilu objav ni odzvala, temveč je svojo odločitev podprla z vizualnim prikazom veselja v svojem domu.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

V severni Sibiriji je severni medved napadel tri člane iste družine, med katerimi je bil tudi enajstletni otrok. Incident se je zgodil v odročnem polarnem območju Rusije, kjer so tovrstni napadi po navedbah lokalnih oblasti sicer redki. Vse tri žrtve so utrpele poškodbe, vendar so preživele srečanje z zverjo. Strokovnjaki in lokalne oblasti opozarjajo, da se severni medvedi zaradi krčenja morskega ledu, ki je posledica podnebnih sprememb, vedno pogosteje približujejo naseljenim območjem v iskanju hrane. Izguba njihovega naravnega habitata povečuje verjetnost stikov z ljudmi, kar vodi v nevarne situacije, kot je bil ta napad. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene v ponedeljek, ko so tudi potrdile podrobnosti o napadu in stanju poškodovanih.

Ekvatorialna Gvineja je z uradnim predsedniškim odlokom, objavljenim v začetku januarja 2025, svojo prestolnico preselila iz Malaba v novozgrajeno mesto Ciudad de la Paz. Nova prestolnica, katere ime v prevodu pomeni Mesto miru, se nahaja v provinci Djibloho v osrčju ekvatorialnega gozda na celinskem delu države. S to zgodovinsko odločitvijo se je sedež upravne oblasti premaknil z otoka Bioko, kjer leži dosedanje glavno mesto Malabo, v notranjost države. Projekt selitve prestolnice je bil zasnovan z namenom razbremenitve Malaba in zagotavljanja boljšega dostopa do upravnih storitev na celinskem delu ozemlja. Ciudad de la Paz predstavlja ključno fazo v teritorialni reorganizaciji te srednjeafriške države. Kljub uradni razglasitvi se pričakuje, da bo prenos vseh državnih institucij in infrastrukture trajal dlje časa, saj država postopoma vzpostavlja potrebne zmogljivosti v novem mestu, ki je bilo zgrajeno skoraj iz nič.

V ameriški zvezni državi Indiana se je zvrstilo več nasilnih dogodkov, povezanih z osumljenci s težko kriminalno preteklostjo. Policija v Mishawaki je na silvestrovo ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda, ki je bil leta 1997 obsojen zaradi brutalnega umora štiriletne dekletce v okrožju Morgan. Sherwood, ki se je v preteklosti izognil smrtni kazni, se sedaj sooča z novimi obtožbami, vključno s poskusom umora, potem ko so ga policisti ustavili in je prišlo do streljanja. V ločenem incidentu se je na novoletni dan policiji v Indianapolisu predal 19-letni Antwan Hayes. Hayes je bil iskan več tednov zaradi obtožb umora in vloma, povezanih s streljanjem v novembru, v katerem je izgubil življenje 23-letni Kenneth Murff Jr. Primera izpostavljata ponavljajoče se vzorce nasilnega kriminala in težave pri nadzoru nad posamezniki z zgodovino hudih kaznivih dejanj. Dogodki v Indiani so del širšega vala prazničnega nasilja, ki so ga organi pregona v Združenih državah Amerike obravnavali ob prelomu leta. Medtem ko oblasti preučujejo okoliščine policijskega streljanja na Sherwooda, Hayesova predaja prinaša določen napredek v preiskavi novembrskega uboja, ki je pretresel lokalno skupnost v Indianapolisu.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Grški organi preiskujejo okoliščine tragičnega dogodka v Panami, kjer je med počitnicami umrla grška državljanka, njen soprog pa se v kritičnem stanju bori za življenje. Athanasia Karakousi, po poklicu notarka s Kefalonije, je podlegla hudi okužbi, ki se je razvila med njunim potovanjem po Srednji Ameriki. Njen soprog ostaja v bolnišnici v izjemno resnem zdravstvenem stanju, medtem ko preiskovalci ugotavljajo natančen vzrok bolezni. Po pričevanjih sopotnikov, ki so z zakoncema potovali v isti skupini, so se simptomi pojavili nenadoma. Lokalni zdravstveni delavci in grško veleposlaništvo so vključeni v postopek repatriacije telesa in zagotavljanje pomoči hospitaliziranemu moškemu. Primer je v Grčiji sprožil precejšnjo pozornost zaradi ugleda pokojne v lokalni skupnosti in nenavadnih okoliščin hitrega poslabšanja zdravja obeh turistov.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Začenjajo se priprave na volitve leta 2026, ki bodo odločale o nadzoru nad pennsylvanijsko zakonodajo in s tem o prihodnji politiki te zvezne države. Republikanci pa se pripravljajo na volitve s strategijami, ki bi lahko vplivale na sam potek volitev. Povečuje se tudi število članov kongresa, ki ne nameravajo ponovno kandidirati.

Münchenska policija preiskuje niz incidentov, v katerih so neznani storilci med silvestrskimi praznovanji uporabili močna pirotehnična sredstva ali razstrelivo za poškodovanje stanovanjskih objektov. V enem izmed najbolj resnih primerov so napadalci v vhodna vrata stanovanja razstrelili luknjo v velikosti rokometne žoge. Policisti so na območju bavarske prestolnice zabeležili skupno tri podobne primere, kjer so bili tarče neposredno okna in vrata domovanj. Preiskovalci za zdaj še niso identificirali osumljencev, prav tako ni znan natančen motiv za tovrstno nevarno početje, ki presega običajno uporabo zabavne pirotehnike. Nastala je precejšnja gospodarska škoda, policija pa opozarja na izjemno nevarnost takšnih dejanj za stanovalce. Zaradi narave poškodb na objektih policisti primere obravnavajo z vso resnostjo, saj bi silovitost eksplozij lahko povzročila hude telesne poškodbe ali celo smrt.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.

Vojvoda Marlboroughja, Charles James Spencer-Churchill, se je na magistratnem sodišču v High Wycombu izrekel za nedolžnega glede obtožb o davljenju svoje odtujene žene Edle Marlborough. Obtožnica ga bremeni, da je svojo soprogo trikrat ločeno napadel in davil, kar je sprožilo sodni postopek proti enemu najvišjih predstavnikov britanskega plemstva. Spencer-Churchill se je na sodišču pojavil v spremstvu pravnih zastopnikov, kjer je uradno zanikal vse očitke o nasilnih dejanjih. Sodni postopek je pritegnil precejšnjo pozornost britanske javnosti, saj gre za vplivno plemiško družino s sedežem v palači Blenheim. Podrobnosti o domnevnih kaznivih dejanjih so začele prihajati na dan med uvodnim zaslišanjem, ko je tožilstvo predstavilo nekatere okoliščine napadov. Sodnik je po izjasnitvi o nedolžnosti določil nadaljnje datume za sojenje, medtem ko vprašanje zakonskih sporov med zakoncema Marlborough ostaja v središču medijskega poročanja.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Makedonije je v uradni izjavi pozvalo sosednjo Bolgarijo k bolj konstruktivnemu in evropskemu ravnanju, ki vključuje polno spoštovanje in priznanje makedonskega jezika. Makedonska stran je poudarila, da namesto neargumentiranih komentarjev pričakuje odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in evropskih vrednotah, kar je ključno za proces širitve Evropske unije. Skopje je ob tem izpostavilo, da država ostaja zvesta evropskim pravilom in pristopu k širitvi, ki temelji na dosežkih. V pripravi je predlog akcijskega načrta za zaščito in promocijo pravic pripadnikov manjšinskih skupnosti, ki so ga v makedonskem in angleškem jeziku pripravili domači ter tuji strokovnjaki. Dokument je nastal v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo ter vsebuje natančno določene ukrepe in roke za njihovo izvedbo. S tem Severna Makedonija potrjuje svojo zavezanost k izpolnjevanju demokratičnih standardov kljub nenehnim diplomatskim pritiskom sosednje države glede vprašanj identitete in jezika.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Na posestvu novoizvoljenega ameriškega podpredsednika J. D. Vanca v Cincinnatiju v zvezni državi Ohio je v ponedeljek prišlo do varnostnega incidenta, v katerem so policisti aretirali eno osebo. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij je moški skušal nepooblaščeno vstopiti na varovano območje rezidence, pri čemer se je zapletel v spor s pripadniki tajne službe in lokalnimi organi pregona. Moški se ni odzival na ukaze varnostnih organov, zato so ga obvladali in pridržali. Incident se je zgodil v času povečanih varnostnih ukrepov okoli ključnih politikov po nedavnih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike. Čeprav podrobnosti o identiteti osumljenca in njegovih morebitnih motivih še niso v celoti pojasnjene, so oblasti potrdile, da J. D. Vance in njegova družina v času dogodka niso bili v neposredni nevarnosti. Policija v Cincinnatiju nadaljuje s preiskavo dogodka, osumljenec pa se bo predvidoma spopadal z obtožbami zaradi motenja posesti in upiranja uradnim osebam.

Britanski princ Harry naj bi izrazil željo po srečanju s svojim očetom, kraljem Karlom III., med načrtovanim obiskom monarha v Združenih državah Amerike spomladi leta 2026. Po poročilih tujih medijev vojvoda Susseški upa, da bo kralj obiskal njegovo družino v Montecitu, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k spravi znotraj kraljeve družine. Kralj Karel III. se ob načrtovanju potovanja čez lužo nahaja pred diplomatsko in družinsko dilemo, saj so odnosi med Londonom in Kalifornijo že dlje časa napeti. Možnost srečanja prihaja po obdobju dolgotrajnih nesoglasij, ki so sledila Harryjevi selitvi v ZDA in objavi njegovih spominov. Čeprav uradne potrditve s strani Buckinghamske palače o srečanju še ni, viri blizu princa trdijo, da Harry na leto 2026 gleda kot na priložnost za dokončno ureditev odnosov. Morebitni obisk bi bil prvič, da bi kralj videl svoja vnuka v njunem domačem okolju v Kaliforniji, kar dodaja dogodku močan čustven in simbolni pomen za prihodnost britanske monarhije.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Po incidentu na domu podpredsednika Vancea v Ohiu je ena oseba v priporu. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, ko podpredsednik in njegova družina niso bili prisotni. Preiskava je v teku, vodi pa jo policija Cincinnati.

Turška policija je v Istanbulu izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bilo pridržanih 24 oseb, med njimi tudi priljubljeni igralec Doğukan Güngör, znan po vlogi v seriji Kizilcik Serbeti (Brusnični šerbet). Operacija, ki je potekala hkrati v štirih provincah, je bila usmerjena proti posameznikom, osumljenim nakupa, posesti in uživanja prepovedanih drog. Poleg Güngörja so oblasti pridržale še več drugih osebnosti iz sveta kulture in medijev. Policijske enote so preiskave opravile v 34 elitnih nočnih klubih, kjer so zasegle večje količine drog, orožja in streliva. Poleg očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili so nekateri pridržani osumljeni tudi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo. Turške oblasti so v zadnjih mesecih močno okrepile nadzor nad javnimi osebnostmi, saj so v podobnih operacijah od oktobra dalje pridržali že več igralcev, vplivnežev in celo športnih funkcionarjev. Igralec Güngör za zdaj ostaja v pridržanju, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov.

Avstrijski policisti so v soboto v Welsu pridržali 38-letnega italijanskega državljana, ki je preko mobilne aplikacije za sporočanje večkrat grozil svoji bivši ženi z ubojem. Žrtev je incident prijavila 3. januarja 2026, nakar je policijska patrulja osumljenca izsledila in ustavila v mestu. Ob srečanju s policisti se je moški odzval agresivno in ne sodelovalno, večkrat je s stisnjenimi pestmi v napadalni drži krenil proti uradnim osebam. Zaradi silovitega upiranja so morali policisti po tistem, ko so ga obvladali na tleh, uporabiti tako ročne kot nožne lisice. Med samim postopkom je osumljenec neposredno grozil s smrtjo tudi dvema policistoma. Po zaslišanju s pomočjo tolmača, med katerim moški ni pokazal nobenega kesanja ali pripravljenosti na priznanje krivde, je državni tožilec odredil njegovo namestitev v zavod za prestajanje kazni zapora v Welsu.

Dunajska policija je v okrožju Leopoldstadt aretirala 32-letnega srbskega državljana, ki je domnevno grozil svoji 42-letni soprogi z umorom. Incident se je začel pozno v soboto zvečer, ko so policisti prvič posredovali zaradi zakonskega spora. Takrat je moški mirno predal ključe stanovanja in obljubil, da bo noč preživel pri sorodnikih, vendar se je čez približno eno uro vrnil in zahteval vstop v stanovanje. Ko mu je žena to zavrnila, je začel verbalno stopnjevati napetost in ji groziti s smrtjo. Po klicu na pomoč so se policisti vrnili na prizorišče, vendar osumljenca tam ni bilo več. Kasneje so ga pozvali, naj se zglasi na policijski postaji, kjer so mu odvzeli prostost. Poleg aretacije so organi pregona zoper 32-letnika odredili prepoved približevanja stanovanju in žrtvi ter mu izrekli začasno prepoved nošenja orožja. Osumljenec vse obtožbe o nevarnih grožnjah zanika, preiskava primera pa še vedno poteka.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Promet na rdeči liniji podzemne železnice v Lizboni je bil danes dopoldne prekinjen zaradi tehnične okvare. Uprava družbe Metropolitano de Lisboa je ob 10.30 po lokalnem času sporočila, da je bila vožnja onemogočena na odseku med postajama Aeroporto in Moscavide. Gre za ključno prometno povezavo, ki glavno mesto povezuje z mednarodnim letališčem. Predstavniki podjetja so v uradni izjavi na svoji spletni strani zapisali, da trajanja prekinitve sprva ni bilo mogoče natančno napovedati, vendar so opozorili, da bi lahko motnje trajale dlje časa. Tehnične ekipe so bile nemudoma napotene na teren, da bi odpravile napako, medtem ko so se potniki morali spopasti z nevšečnostmi v javnem prevozu.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da so dogodki v začetku letošnjega leta jasen opomin na neizbežen propad liberalnega svetovnega reda. Po njegovih besedah je izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomenila končni udarec dosedanjemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na liberalnih načelih. Orban meni, da se novi svetovni red šele oblikuje, kar prinaša obdobje večje nepredvidljivosti in zahtevnih izzivov za mednarodno skupnost. Madžarski premier je ob tem izpostavil, da so pred Madžarsko ključni dnevi, ko se bo morala država prilagoditi hitro spreminjajočim se geopolitičnim razmeram. V svoji izjavi, ki jo je podal sredi napetosti, povezanih z razmerami v Venezueli in predsednikom Nicolasom Madurom, je nakazal, da Madžarska vidi priložnost v preoblikovanju globalnih zavezništev. Orbanova retorika odraža njegovo dolgotrajno kritiko zahodnih liberalnih institucij in napoveduje tesnejše usklajevanje s politikami, ki jih zagovarja nova ameriška administracija.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

V nemškem mestu Dortmund se je v nedeljo odvil nasilen družinski incident, v katerem je 48-letni moški z nožem napadel svojega mlajšega brata. Po navedbah lokalne policije in tožilstva je napadalec žrtvi zadal poškodbe, ki so nevarne za življenje. Ranjeni moški je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico, kjer ostaja na intenzivnem zdravljenju. Preiskovalci so na kraju dogodka odvzeli prostost osumljencu, primer pa je že prevzela posebna komisija za umore. Motiv za napad trenutno še ni znan, policija pa nadaljuje z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem vseh okoliščin dogodka. Oblasti za zdaj niso podale dodatnih informacij o identiteti vpletenih ali o tem, ali je bila v incident vpletena še kakšna tretja oseba.

V stanovanjskem objektu v francoskem mestu Grenoble je v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, odjeknila močna eksplozija, ki je povzročila precejšnjo gmotno škodo. Po navedbah lokalne policije je eksplozivna naprava, ki je bila aktivirana okoli 2. ure zjutraj v četrti Villeneuve, popolnoma uničila dvoje vrat, poškodovala tretja ter povzročila počrnitev sten v skupnih prostorih stavbe. Na kraju dogodka so preiskovalci odkrili ostanke eksplozivnega telesa, vendar motiva za napad za zdaj še niso ugotovili. Kljub silovitemu poku, ki je prebudil stanovalce, v incidentu ni bil nihče poškodovan. Po eksploziji je približno petdeset stanovalcev samoiniciativno zapustilo svoje domove, vendar se po pregledu objekta niso poročali o morebitnih žrtvah. Policija je nemudoma odprla preiskavo, s katero želijo ugotoviti storilca in okoliščine napada, saj odgovornosti za dejanje do tega trenutka ni prevzela nobena skupina.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namestnici obrambnega ministra Ruske federacije Ani Civilevi podelil čin državne svetnice Ruske federacije drugega razreda. Civileva, ki je bila junija letos imenovana na položaj namestnice obrambnega ministra, je s tem dekretom prejela visok uradniški naziv, ki v ruski birokraciji ustreza vojaškemu činu generalporočnika. Povišanje prihaja v času obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obrambnega ministrstva, kjer Putin na ključna mesta namešča zaupanja vredne posameznike. Ana Civileva, ki je sicer po navedbah medijev Putinova nečakinja, je pred prevzemom funkcije na ministrstvu vodila državni sklad 'Branilci domovine', ki skrbi za veterane vojne v Ukrajini. Njen hiter vzpon v hierarhiji obrambnega ministrstva po mnenju analitikov kaže na utrjevanje predsednikovega nadzora nad vojaškimi in logističnimi strukturami v državi. Čin državnega svetnika drugega razreda ji podeljuje dodatna pooblastila in prestiž znotraj državne uprave, kar še dodatno utrjuje njen vpliv v Kremlju.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

V prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu, se je danes zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubila ženska. Po poročanju lokalnih medijev in bosanske nacionalne televizije BHRT je nanjo padel več kot deset metrov visok bor, ki se je zlomil pod težo novozapadlega snega. Dogodek se je zgodil sredi dneva, ko je močno sneženje povzročilo precejšnje obremenitve drevja v mestu. Žrtev je ob padcu drevesa utrpela hude poškodbe glave. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb in prevozu v bolnišnico so bile poškodbe usodne, saj je ženska kmalu po prihodu v zdravstveno ustanovo umrla. Oblasti v Sarajevu so po nesreči opozorile prebivalce na nevarnost, ki jo predstavljajo s snegom obtežene veje in drevesa, saj obilne snežne padavine v regiji povzročajo težave v prometu in pri oskrbi z električno energijo. Interventne službe so na terenu in odstranjujejo nevarne veje, da bi preprečile nadaljnje nesreče.

V naselju Tepla gora v ruskem Permskem kraju je prišlo do silovite eksplozije v lokalni kotlovnici, ki je prekinila oskrbo s toplotno energijo za celotno skupnost. Zaradi nizkih temperatur in nezmožnosti hitrega popravila obstoječega sistema so lokalne oblasti začele evakuacijo prebivalcev v sosednje naselje Promisla, kjer so vzpostavili center za začasno namestitev. Kot poročajo tamkajšnji viri, se prebivalci spopadajo z izrednimi razmerami, saj je ogrevanje v zimskih mesecih ključnega pomena za preživetje. Da bi stabilizirali razmere, so pristojne službe iz mesta Lisva že odpremile mobilno blokovno-modularno kotlovnico, ki bo služila kot začasni vir ogrevanja za prizadeto območje. Državno tožilstvo je že uvedlo preiskavo incidenta, da bi ugotovili vzroke eksplozije in morebitno odgovornost za ogrožanje varnosti občanov. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem številu ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

V ponedeljek zjutraj se je na vlaku linije RER A v kraju Le Vésinet v francoskem departmaju Yvelines zgodil napad z nožem, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Po poročanju lokalnih oblasti je napadalec najprej napadel moškega v petdesetih letih, ko je ta spal na vlaku, in ga lažje poškodoval po obrazu ter rokah. Druga žrtev je bila napadena na železniški postaji Le Vésinet-Le Pecq, vendar podrobnosti o resnosti njenih poškodb še niso znane. Storilec je s kraja dogodka pobegnil in ostaja na prostosti. Francoska policija je že sprožila obsežno preiskavo incidenta, ki ga obravnavajo kot poskus ropa z uporabo nasilja. Po navedbah preiskovalcev se je prvi napad zgodil med vožnjo, ko je napadalec izkoristil ranljivost spečega potnika. Varnostni organi trenutno pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zbirajo izjave prič, da bi izsledili osumljenca. Železniški promet na omenjeni liniji je bil zaradi policijskega postopka začasno moten, vendar so se razmere kasneje stabilizirale. Napad v javnem potniškem prometu je znova sprožil razprave o varnosti na primestnih vlakih v okolici Pariza.

V departmaju Yvelines v bližini Pariza se je v ponedeljek, 5. januarja, zgodil nasilen incident na vlaku primestne železnice RER A. Neznani moški je z nožem napadel dva potnika, ki sta med vožnjo spala. Po poročanju lokalnih medijev, vključno z dnevnikom Le Parisien, je napadalec po dejanju pobegnil in je trenutno še vedno na begu. Organi pregona so nemudoma sprožili iskalno akcijo, vendar osumljenca še niso izsledili. Podrobnosti o zdravstvenem stanju žrtev in motivu za napad javnosti še niso bile razkrite. Incident je povzročil preglavice v železniškem prometu in povečal zaskrbljenost glede varnosti na javnem prevozu v okolici francoske prestolnice. Policija nadaljuje s preiskavo in pregledovanjem posnetkov nadzornih kamer, da bi identificirala storilca.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Avstrijska policija je v nedeljo dopoldne na zahodni avtocesti (A1) pri kraju Sipbachzell ustavila 22-letnega voznika, ki je z osebnim vozilom močno prekoračil dovoljeno hitrost. Civilna patrulja deželnega oddelka za promet je voznika iz okrožja Vöcklabruck izmerila pri hitrosti 231 kilometrov na uro, kar je za 101 kilometer na uro več od splošne omejitve na avstrijskih avtocestah oziroma za 89 kilometrov na uro več od omejitve na tistem odseku. Policisti so kršitelja, ki je vozil v smeri proti Dunaju, uspeli ustaviti na počivališču Allhaming v okrožju Linz-Land. Moškemu so na mestu dogodka začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi nevarne vožnje in drastične prekoračitve hitrosti so zoper njega podali prijavo na pristojne organe, grozijo pa mu visoka denarna kazen in dolgotrajna prepoved vožnje.

Avstralski policisti so sprožili obsežno iskalno akcijo za tremi mladostniki, ki so z nadvoza nad avtocesto v Melbournu metali opeke na vozeča vozila. Incident se je zgodil na cesti Princes Highway v predmestju Springvale, kjer so storilci povzročili znatno materialno škodo na več avtomobilih in poškodovali udeleženko v prometu. Po poročanju lokalnih oblasti je ena izmed voznica potrebovala nujno zdravniško pomoč, da so ji iz oči odstranili drobce razbitega stekla. Preiskovalci incident obravnavajo kot izjemno nevarno dejanje, ki bi se lahko končalo s smrtnimi žrtvami. Policija trenutno pregleduje posnetke nadzornih kamer in poziva morebitne očividce, naj posredujejo kakršne koli informacije o treh osumljencih. Toovrstni napadi na avstralskih cestah so v preteklosti že sprožali razprave o varnostnih ukrepih na nadvozih in strožjih kaznih za objestno vedenje mladostnikov.